IVAN KOVAČIČ
SOŠKI (1873 – 1936)
Ivan Kovačič se je rodil 1. marca 1873 v Avčah nad Kanalom, v Gorici je obiskoval gimnazijo, po maturi pa se je odločil za bogoslovje in bil leta 1896 posvečen v duhovnika.
Svojo prvo duhovniško službo je nastopil v Cerknem, nato v Stržišču pod Črno prstjo, na
Šentviški Gori in v Podmelcu. Zadnja leta pa je služboval na Vrhovlju v Goriških Brdih, kjer je tudi pokopan.
Že v študentskih letih se je zanimal za slovenski jezik in slovstvo. Njegovo prvo delo, igrica v treh dejanjih Vaški skopuh, je izšlo leta 1895. Svojim ljudem je bil vedno blizu in skrbel za njihovo izobraževanje in utrjeval njihovo narodno zavest. Leta 1903 je pri Narodni
Tiskarni v Gorici izšla njegova povest Mladi gozdar, ki je potem doživela še dva ponatisa.
Kovačičevo najbolj znano delo pa je veseloigra Kovačev študent, izšla je leta 1908 pri
Katoliški bukvarni v Ljubljani in jo je leta 1910 kot spevoigro uglasbil Vinko Vodopivec.
Leta 1911 je v Gorici v zbirki Veseloigre in prizori objavil še dve veseloigri Sokratov god
in Nocoj je prav lep večer.Objavil je tudi preko 50 pridig v »Duhovnem pastirju« in
»Zboru svečenikov sv. Pavla«.
Bil je Primorski pesnik, pisatelj in odličen govornik krščansko socialnega gibanja na
Goriškem, saj so se ob njem kalili odlični govorniki. Ustanovil je prosvetno društvo, prirejal
predavanja, ustanovil čitalnico, ki je bila dobro obiskana, ustanovil knjižnico, ki se jo poslužuje staro in mlado, ustanovil je posojilnico in hranilnico, ki je malega človeka osvobodila od starega oderuštva.
Tak je bil torej pravi slovenski
duhovnik.
B O R I
Tam gori, tam gori
med temnimi
bori
bo zadnji moj dom,
sen večni snival bom.
Srca mi bridkosti,
strasti in slabosti
prenehajo, tam
zmeraj bo tih mir, sam.
Ko burja in sila
čez grob bo tulila,
bom hvalil Boga,
da me je otel sveta.
Tu vedno so boji,
razdor, nepokoji,
sovraštvo, prepir.
Med vami, bori, je mir.
Zato pa vi bori
zeleni tam gori,
pozdravljeni mi
po smrti moji - stražniki!
Knjige so še na razpolago,
pišite
