V nedeljo 19. Sept. 2015 smo bili
vabljeni na slavje 500 letnice gotskega krilnega oltarja pri Sv. Križu v
Kojskem. Prečudovito sončno vreme nas je spremljalo. Križev pot pri Sv. križu
je bil prvo zbirno mesto. Romarji so prihajali iz furlanije, tržaške in goriške pokrajine, veliko število briških
romarjev, iz cele Slovenije, ter iz Francije, Avstrije in Hrvaške. Trije
govorniki; duhovnik biljanske župnije g. Alojz Suban, duhovnik čepovanske
župnije g. Adolf Šavelj in predstavnik kojščanske župnije g. Zoran Slejko so
nas s pevci peljali skozi križev pot vse
tja do zadnje kapelice do cerkve Sv. križa. Ko smo prispeli na vrh nas je objel
prijeten občutek. Množica ljudi je
valovala med briškimi brajdami z obrazov se je videlo, kako ljudje v
tišini spremljajo pot križevega pota.
Pred vhodom nas je pričakal
slavolok z napisom 1515 – 2015 in počasi smo vstopali do prireditvenega oltarja
zunaj cerkve, kjer se je pripravljalo bogoslužje. Veter se je poigraval s
prtom, ki je pokrival lep oltar zadnje večerje in liste Misala obračal kot da
bi iskal pravo stran.
Uvodno besedo je podal domači župnik g. Jože Ipavec in
povabil duhovnika Andreja Vovka prof.
zgodovine na Škofijski gimnaziji v Vipavi, da nam predstavi zgodovinski opis
500 letnih dogodkov, ki so zaznamovali dogajanja pri nas. Svet Križ, imenovan
tudi Sveti Križ na Jézeru (je okrog njega več studencev), gotska cerkvica s
trdnjavskim stolpom, nekdaj Tabor s petimi obrambnimi stolpi, trdnjavica proti
Turkom in Benečanom, od katerih je le še eden ostal. Od srede XV. stoletja so
začeli Turki redno napadati naše kraje. V tem času je nastopil Martin Luter,
toda v Brdih niso kmetje bili dovzetni za novo vero, zato tudi ni kakih
ostankov luteranstva. Narod je trpel pod vedno večjim bremenom, napadi,
potresi, kuge, lakote, vojne posebno zadnjih I. in II. Svetovne vojne, ki sta
bili uničujoči, pa vedno so ljudje zbrali dovolj poguma in se lotili popravila
cerkve.
Nato je sledila sv. maša, ki jo je vodil upokojeni škof
Metod Pirih z duhovniki: g. Andrej Vovk,
g. Jože Ipavec, g. Adolf Šavelj, g. Niko Rupnik in g. Alojz Suban, med mašo so
sodelovali pevci kojščanske župnije.
G. škof nam je v pridigi predstavil pomen 500 letnih
romanj pri Sv. Križu. V cerkvi veliko
govorimo o križu, še večkrat pa križ gledamo. Ob oltarju ali nad njim, na vsaki
postaji križevega pota, na nagrobnikih na pokopališčih, ob poteh, kapelicah,
križiščih in domovih pripet na verižico, na rožnem vencu in visi na stenah
naših domov. Ker smo ga navajeni, ga ne opazimo več, ne slišimo besede o njem, čeprav
hodimo mimo samih križev, ter se vsak dan pokrižamo. Svet danes boleha od
pomanjkanja smisla za žrtev. Ali, kar je isto, za ljubezen, ki pozablja nase.
Križ ostaja skrivnost. Nobeno razumsko razglabljanje ga ne bo razložilo. Treba je preprosto tvegati in
odpoved začeti živeti. Živeti za druge. Potem se nam bo brez možganskega napora
razodelo, kako lepo je vzeti križ, pozabiti nase, odpovedati se sebi v korist
drugim, sploh živeti tisto, čemur pravimo – ljubezen. To je najbolj osrečujoča
zadeva – skozi gorečo grmado odpovedi. S križem na ramenih. Stopajoč za
Jezusom. Sv. Križ je znamenje našega spreobrnjenja, dviganja k večnim
vrednotam. Kako se ta skupni pohod mimo postaj križevega pota sklada z našim
življenjem h končni postaji. Verski obredi, družba, nova spoznanja, veselo
razpoloženje, to so okoliščine, ki so plemenitile duha in dvigale duhovno
kulturo briškega človeka. Notranje pomirjen in duhovno okrepljen se je z novim
upanjem veselo vračal med svoje brajde, v naravo, v življenje, z mnogimi križi napojeno,
da bi zmagal.
Spomnil se je vseh
pokojnih, ki so skrbeli za to svetišče skozi stoletja , različnih težkih
trenutkih, pomanjkanja, revščine in vojn, še živečih duhovnikov vključno z
domačim župnikom Jožetom Ipavcem, »da sem ponosen na njihovo delo, ker to je
res velika čast za našo koprsko škofijo«. Bog daj, da bi tudi današnji
človek v novih razmerah znal dvigniti
pogled kvišku, da bi zaživela tudi kultura duha in tako plemenitila čutečo
dušo, ki bi mogla z optimizmom gledati v bodočnost – v življenje.
Po končanem blagoslovu je škof še blagoslovil tri nove
križe, ki se nahajajo zunaj cerkve ter vse obnovljene kapelice križevega pota,
potem je sledilo darovanje ali ofer. Prijateljski stisk rok z g. škofom je dal
vedeti, da smo brici hvaležni za njegov obisk in s podobico Sv. križa je vsak
na svoj dom odnesel nekaj veličastnega.
Vsi sodelujoči smo bili
povabljeni k domači briški kapljici in prigrizkom. Veselo in prijateljsko
vzdušje se je nadaljevalo do poznih večernih ur, z obrazov si razbral, da so
obiskovalci navdušeni in nikakor se nočejo od tega kraja posloviti, kot da te
Sv. Križ noče izpustiti iz svojega objema.
Zoran Slejko
Kojsko 19. Sept. 2015
