Utrinki razstave v Kojskem
BOŽIČNE VOŠČILNICE
Božične voščilnice so lahko človeku v veselje in v breme. Lahko se veseliš, da vzdržuješ stike s starimi prijatelji po vsej domovini in tujini. Če pridemo do tega, da jih napišemo, lahko sporočimo prijateljem, kaj se je pri nas zgodilo novega. Prvo božično voščilnico je naredil leta 1843 sir Henry Cole, ustanovitelj Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu. Poslal jo je gospodu Johnu Horsleyu in imela je napis „ PREKIPAJOČE VESELJE“. Prikazovala je družino, ki praznuje Božič ter obdaruje reveže z oblekami in s hrano.
PODOBICE
Ti mali dokumenti, ki so velikega zgodovinskega, kulturnega in verskega pomena, nam prikazujejo veliko Božje potnih in tudi manj znanih svetišč.
Romar, ki je bil največkrat iz vrst preprostega ljudstva, se je vrnil domov okrepljen v svoji veri in poln vtisov iz tujega sveta. V popotni torbi pa je s seboj prinesel tudi posvečeno podobico, za spomin, za darilo sorodnikom in prijateljem in za varstvo pred nesrečami in boleznimi in so predstavljale: svetnike, bratovščine, jaslice....
Podobice so bile namreč pritaknjene k čudodelni podobi in so s tem po verovanju privzele tudi del čudodelne moči milostne podobe.
Pred požarom, tatvino in drugimi nadlogami so se skušali zavarovati s tem, da so jih lepili na hišna vrata, na vrata skednjev, kleti in hlevov, pa tudi na notranji strani skrinj in omar. Ker so preprosti ljudje verovali, da podobice izžarevajo zdravilno in varovalno moč, so si jih polagali na boleča mesta in jih dajali mrtvim v krsto.
BOŽIČ – praznik dobrote
Božič je po svoji vsebini praznik dobrote. Nebeški Oče nam je daroval svojega Sina. S tem je izrazilsvojo neizmerno ljubezen do ljudi. Stara navada je, da ljudje za razne praznike (rojstne dneve, godove, obletnice – pa tudi za Božič in Novo leto) obdarujemo. Darila naj bi bila izraz naše medsebojne ljubezni. Lahko so zelo skromna, pomembneje, da so dana iz srca. Zelo skromna oblika božičnega obdarovanja – z orehi in lešniki, ki so jih člani družine trli na sveti večer, čakajoč na polnočnico, je bila pri nas uveljavljena že pred dobrimi sto leti. Z božičnim praznikom je bila povezana darežljivost do revežev. Premožni so z njimi delili božične dobrote in jim tako pripravili bolj veselo praznovanje.
Lepa navada je, da družina povabi na božično kosilo revnega ali osamelega človeka.
BOŽIČNO DREVO
Za božično
drevo izberemo jelko, brin ali bor, čeprav nekatere dežele izberejo
druge vrste dreves. Včasih so
namesto drevesa uporabljali zimzelenove veje, ki so jih obešali po
hiši po vseh prostorih tudi pri živini. Zimzelene
iglice v globoki zimi predstavljajo dokaz večnega življenja. Ostra,
jasna oblika debla poudarja pokončnost in navpičnost, vodoravna
razrast vej pa nam omogoča začutiti obliko križa.
Okraski
božičnega drevesa naj ne bi bili pretirani in naj izražajo
simbolnost drevesa. Zgodnji okraski so bili jabolka, rože iz
papirja, piškoti. Jabolka spominjajo na rajsko drevo. Sveče so na božično drevo dodali
kasneje. Danes si težko predstavljamo božično drevo brez lučk.
Luč je ljubezen ali ljubezen je luč, je nekoč dejal C.
Morgenstern. Skrivnost luči je opisana v tem stavku. Marsikaj lahko
preberemo in se naučimo o svetlobi, ampak očitno je, da so lučke
na božičnem drevesu izraz božje ljubezni, ki se pojavlja v
Kristusu na zemlji in priteka v nas vsako leto znova o Božiču.
Ljudje, ki
smatrajo advent za čas priprave in ne praznovanj, doživljajo Božič
z otroki kot notranjo izpolnitev. Tako kot seme postopoma nabreka do
točke, kose razpoči in vzkali, tako ljudje lahko izkusijo notranje
brstenje, občutek, da je v njih nekaj kot motiv za življenje.
BOŽIČNE PESMI
Ob misli na Božič vstane pred našimi očmi
podoba zimske pokrajine z zasneženo cesto, po kateri gre sprevod kolednikov, ki so k hiši prinašali blagoslov za novo leto.
Najstarejše božične kolednice so bile po vsebini oznanilo božičnega dogodka. Iz teh so nastale božične pesmi, ki jih pojemo v cerkvi in doma ter so za pravo doživljanje Božiča nepogrešljive.
Božične pesmi poznajo vsi narodi. Angleži imajo zelo bogate božične pesmi, nekatere stare tudi več sto let.
