Utrinki razstave v Kojskem
BOŽIČNE VOŠČILNICE
Božične
voščilnice so lahko človeku v veselje in v breme. Lahko se
veseliš, da vzdržuješ stike s starimi prijatelji po vsej domovini
in tujini. Če
pridemo do tega, da jih napišemo, lahko sporočimo prijateljem, kaj
se je pri nas zgodilo novega. Prvo
božično voščilnico je naredil leta 1843 sir Henry Cole,
ustanovitelj Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu. Poslal
jo je gospodu Johnu Horsleyu in imela je napis „ PREKIPAJOČE
VESELJE“. Prikazovala
je družino, ki praznuje Božič ter obdaruje reveže z oblekami in s
hrano.
PODOBICE
Ti
mali dokumenti, ki so velikega zgodovinskega, kulturnega in verskega
pomena, nam prikazujejo veliko Božje potnih in tudi manj znanih
svetišč.
Romar,
ki je bil največkrat iz vrst preprostega ljudstva, se je vrnil domov
okrepljen v svoji veri in poln vtisov iz tujega sveta. V popotni
torbi pa je s seboj prinesel tudi posvečeno podobico, za spomin,
za darilo
sorodnikom in prijateljem in za varstvo
pred nesrečami
in boleznimi
in so predstavljale: svetnike, bratovščine, jaslice....
Podobice
so bile namreč pritaknjene k čudodelni podobi in so s tem po
verovanju privzele tudi del čudodelne moči milostne podobe.
Pred
požarom, tatvino in drugimi nadlogami so se skušali zavarovati s
tem, da so jih lepili na hišna
vrata,
na vrata
skednjev,
kleti
in hlevov,
pa tudi na notranji strani skrinj
in omar.
Ker so preprosti ljudje verovali, da podobice
izžarevajo zdravilno in
varovalno moč,
so si jih polagali na boleča mesta in jih dajali mrtvim v krsto.
BOŽIČ –
praznik dobrote
Božič
je po svoji vsebini praznik dobrote. Nebeški
Oče nam je daroval svojega Sina. S tem je izrazilsvojo
neizmerno ljubezen do ljudi. Stara navada je, da ljudje za razne
praznike (rojstne dneve, godove, obletnice – pa tudi za Božič in
Novo leto) obdarujemo. Darila
naj bi bila izraz naše medsebojne ljubezni. Lahko so zelo skromna,
pomembneje, da so dana iz srca. Zelo
skromna oblika božičnega obdarovanja – z orehi in lešniki, ki so
jih člani družine trli na sveti večer, čakajoč na polnočnico,
je bila pri nas uveljavljena že pred dobrimi sto leti. Z
božičnim praznikom je bila povezana darežljivost do revežev.
Premožni so z njimi delili božične dobrote in jim tako pripravili
bolj veselo praznovanje.
Lepa
navada je, da družina povabi na božično kosilo revnega ali
osamelega človeka.
BOŽIČNO DREVO
Za božično
drevo izberemo jelko, brin ali bor, čeprav nekatere dežele izberejo
druge vrste dreves. Včasih so
namesto drevesa uporabljali zimzelenove veje, ki so jih obešali po
hiši po vseh prostorih tudi pri živini. Zimzelene
iglice v globoki zimi predstavljajo dokaz večnega življenja. Ostra,
jasna oblika debla poudarja pokončnost in navpičnost, vodoravna
razrast vej pa nam omogoča začutiti obliko križa.
Okraski
božičnega drevesa naj ne bi bili pretirani in naj izražajo
simbolnost drevesa. Zgodnji okraski so bili jabolka, rože iz
papirja, piškoti. Jabolka spominjajo na rajsko drevo. Sveče so na božično drevo dodali
kasneje. Danes si težko predstavljamo božično drevo brez lučk.
Luč je ljubezen ali ljubezen je luč, je nekoč dejal C.
Morgenstern. Skrivnost luči je opisana v tem stavku. Marsikaj lahko
preberemo in se naučimo o svetlobi, ampak očitno je, da so lučke
na božičnem drevesu izraz božje ljubezni, ki se pojavlja v
Kristusu na zemlji in priteka v nas vsako leto znova o Božiču.
Ljudje, ki
smatrajo advent za čas priprave in ne praznovanj, doživljajo Božič
z otroki kot notranjo izpolnitev. Tako kot seme postopoma nabreka do
točke, kose razpoči in vzkali, tako ljudje lahko izkusijo notranje
brstenje, občutek, da je v njih nekaj kot motiv za življenje.
BOŽIČNE PESMI
Ob misli na Božič vstane
pred našimi očmi
podoba zimske pokrajine z zasneženo cesto, po
kateri gre sprevod kolednikov, ki so k hiši prinašali blagoslov za
novo leto.
Najstarejše božične
kolednice so bile po vsebini oznanilo božičnega dogodka. Iz teh so
nastale božične pesmi, ki jih pojemo v cerkvi in doma ter so za
pravo doživljanje Božiča nepogrešljive.
Božične pesmi poznajo
vsi narodi. Angleži imajo zelo bogate božične pesmi, nekatere
stare tudi več sto let.
Ni komentarjev:
Objavite komentar