Rodbina Neuhaus - Št. Maver

Leta 1031 nastopijo kakor posestniki goriški grofje Eppensteine. A leta 1090 preide dežela v last grofom Lurngavskim, ki so ostali vladarji do leta 1500, ko je umrl Leonhard, zadnji grof tega rodu.

Lurngavci so prišli iz Tirola, kjer so imeli posestva v Bistriški dolini. V deželo so privedli mnogo nemških plemikov, katerim so podeljevali graščine z obsežnimi zemljišči. Za časa grofa Majnharda IV. je prišla iz Štajerskega plemenita rodbina Graben, katera je v drugi polovici 14. stoletja dobila graščino Št. Maver (leta 1365). Kdo je bil lastnik tega posestva prej ni znano. Največjo veljavo je imela rodbina Graben koncem 14. in v začetku 15. stoletja. Naseljena je bila blizu Gradca, a je izumrla že leta 1535.

Kozem Virgil Graben je bil pooblaščenec zadnjega goriškega grofa Leonharda. Leta 1494 se je pritožil v njegovem imenu pri beneškem namestniku Furlanije zaradi kratenja in oviranja pravice zavetništva nad oglejskim patriarhom. Virgil je bil tudi upravitelj in oskrbnik vse grofije in je sam upravljal vse posle namesto slabotnega Leonharda. Po njegovi smrti 1500 l. je ostal skupno z grofom Febom della Torre upravitelj grofije tudi pod vlado cesarja Maksimilijana, do leta 1504. Istega leta je dobil naslov „cesarski svetovalec“. Leta 1505 so prešla nekatera posestva plem. Graben v last grofov Strassoldo. Virgil pl. Graben je umrl konec leta 1507.

Istega leta sta brata Anton in Majnhard pl. Neuhaus kupila posestva v Vrtojbi, Šempetru, Štandrežu in Št. Mavru od Virgila pl. Graben. Od tega leta je ostal Št. Maver last družine Neuhaus do prve polovice devetnajstega stoletja, torej nad 300 let.

Neuhausi so bili prej tržaška plemenita rodbina. Imenovali so se Bursa. Leta 1280 so dobili v last grad Krasperk blizu Golca v Istri. Okoli leta 1313 je sezidal neki Vinter Bursa nov grad nasproti gori Gromadi pri Podgradu. Imenoval ga je „Domus nova“ - (nova hiša) - Neuhaus. Rodbina se je razširila in prevzela ime „Neuhaus von Neukofel“, (Neukofel pomeni Na školju pri Škofljah ob Reki). V drugi polovici 14. stol. Najdemo Neuhause v Krminu grof Majnhard jim je namreč dal v najem posestva za Lazom (Driolassa), v Koroni, v Krminu, Kravlju itd.

Leta 1499 je bil Anton pl. Neuhaus sprejet med domače plemstvo. Simon pl. Neuhaus je bil v 15. stol. Goriški vicedom. Nakupil je posestva v Barbani, Martinjaku in Kozani za 26 mark leta 1376.

Nikolajeva vdova Lucija dobi 1464 leta od grofa Leonharda graščino v Vipavi.

Zgoraj omenjeni Anton pl. Neuhaus, ki je kupil leta 1507 Št. Maver je bil član deželnih stanov v Gorici, glavar v Pordenonu in dober prijatelj Blanke Marije žene cesarja Maksimilijana. Pokopan je v Št. Mavru v cerkvi. Št. Maverski grad je bil za časa Grabnov nekako zapuščen, zidan je bil nekoliko bolj južno od sedanje palače g. Fonzarija. Neuhausi so ga posuli ter si sezidali hišo nekoliko korakov bolj proti severu. Ta je pogorela 1849 leta. Novo poslopje je dal postaviti vojvoda Blacas na istem zidovju takoj po požaru.

Antonovi sinovi so bili; Gašper, Josip, Sebastijan in Jakob. Slednji je preživel svoje brate in je bil zaupnik plemstva v katastralnih ter kameralnih zadevah 1585 in 1587 leta. Bil je tudi na dvoru nadvojvode Ferdinanda kakor odposlanec plemstva 1603 leta ter imenovan članom komisije za spremembo mestnega pravilnika. Svojemu očetu Antonu, sestri Hieronimi in bratoma Josipu in Sebastijanu je postavil v cerkvi spominsko ploščo.

ANTONIO NEHAVSERO PARENTI OPT. QUI VIXIT AN.LXXXI MEN. V. D. XVII. IOSEPHO. ET SEBASTIANO NEHAVSERIS. FRATRIBVS. CARIS ET HIERONYMAE SORORI. DILECTIS. IACOBVS NEHAVSER FL. MOERENS P. IIII. ID. IVNII. M.D.L.XXXVI. ET CVM FATA VOLENT SIBI. ET POSTERIS.

Prevod:
Antonu Neuhausu, vrlemu očetu, ki je živel 81 let, 5 mesecev in 17 dni, Josipu in Sebastijanu, dragima bratoma in Hieronimi, ljubljeni sestri.
Jakob Neuhaus, žalujoči sin, po 4 dnevu sredine junija 1586, in če usoda hoče, sebi in potomcem.

Nad napisom je grb rodovine. V ornamentu bojnega ščita je jajčasto polje s prečnimi, trovrstnimi kvadratčki. Zgoraj je viteški oklep s krinko in čelado. Poleg so črke; S. V. N. (Signum vexilli Neuhauseri, to je znak zastave Neuhausov).

Leta 1572 so Neuhausi prodali Ivanu pl. Kobenclju posestva in desetino v Stegovcih na Vipavskem. Listina o tem je bila shranjena v arhivu grofa Coroninija v Krombergu, (omara III., 5 škatla). Sestavljena je bila v hiši Antona pl. Neuhaus v Št Mavru, dne 22. oktobra 1572 leta. Priči sta bila Nikolaj Varnja in Lenart Tabon, oba iz Kanala, ki sta takrat bivala v Št. Mavru.

Leta 1581 je Jakob Neuhaus prodal posestvo Hrastovlje v Istri, (Ljubljanski zvon 1888, str. 213).

Jakobova sinova in Antonova vnuka sta bila Peter in Jožef. Peter je bil vojaški častnik in se je bojeval v vojni, ki jo je poveljeval Ivan Peter pl. Coronini. Jožef Iv. Krstnik pa je bil poslan 1616 leta v Ljubljano, da pozdravi v imenu stanov nadvojvodo Ferdinanda. Bil je cesarski svetovalec, komornik in upravitelj Gorice. Cesar Ferdinand II. ga je povzdignil v baronski stan s pridevkom: „Neuhaus in Št. Maver“. Leta 1627 in 1628 je bil stanovski katastralni komisar. Zastopal je tudi goriške stanove ne cesarskem dvoru leta 1642. Cerkev v Št. Mavru je dal popraviti in razširiti leta 1670.
Dne 24. avgusta 1698 leta je cesar Leopold I. Povzdignil barona Nikolaja Neuhasa v državnega grofa. Tudi Krminska rodbina Neuhausov (Neyhauss-Cormons) je dobila baronstvo in grofovski naslov enako kot Neuhausi iz Št. Mavra. Nikolajev brat Gašpar je bil tačas podmaršal v Celovcu.

Antonov brat Ivan Neuhaus je bil od 1507 – 1527 leta glavar v Rihemergu. Leta 1508 so pridrli v Rihemberg Benečani, katerim je moral začasno prepustiti grad. V Gorici je imel mnogo posestev; cesar Maksimilijan I. ga je imenoval leta 1511 za namestnika v Furlaniji. Nikolaj Volbenk Neuhaus je bil komendator nemškega viteškega reda v Črnomlju, Ljubljani in Metliki. Krištof Neuhaus je napravil svojo oporoko v lastni hiši v Gorici, ki je bila „sita super Traunech (Travnik) prope Rastellum“ (postavljena na travniku poleg Raštela). Mihael (1519 – 1523) in Peter Urban Neuhaus sta bila glavarja v Tominu. Ulvin Neuhaus „zum Neukhoffl“ je bil cesarjev poverjenik pri delitvi investitur leta 1567. Nil je tudi deželni odbornik na Kranjskem (leta 1583 .Valvasor). Tega leta je prodal Ivanu pl. Kobenclju kmetijo v Koprivi na Krasu za 275 dukatov, vsak po 80 krajcarjev. Leto pozneje so kupili Kobenclji on Neuhausov posestva v Kobjiglavi. Listine so se nahajale v kromberškem grofovskem arhivu, omara III. Škatla 4 (Rutar). Leta 1580 je kupil Kobencelj od Franca Neuhausa iz Krmina desetino v Svinem na Vipavskem. Gašper, Jakobov brat je branil 1617 leta Šmartno v Brdih proti Benečanom, potem pa je bil polkovnik v tridesetletni vojni.Tudi dva druga Neuhausa sta bila vojaška častnika v omenjeni vojni.

Rutar trdi, da se je najbrž vsa rodbina preselina na Češko. Moravsko in v Dolenjo Avstrijo. Pravi namreč, da so bili Neuhausi strogi katoličani ter so dobili po bitki na Beli gori 1620 leta mnogo posestev v imenovanih deželah. To trditev je treba popraviti v toliko, da so se naselili v omenjenih deželah in pa na Koroškem ter v Šleziji samo nekateri člani rodbine iz Št. Mavra ter ustanovili več družinskih vrst, glavna veja rodbine pa je ostala tukaj. Njihovi potomci so bivali tu še v drugi polovici 19. stol. Ljudsko izročilo pravi, da so ljudje zelo hvalili gospodo, ki so jo imenovali „Navžarjih“, in so lepo ravnali s svojimi kmeti.

Czoernigovo trditev, da je bila rodbina Neuhaus – Št. Maver izumrla, je ovrgel že Rutar. Rodbina je imela svoja obširna posestva v omenjenih severnih deželah cesarstva.

Glavar rodbine je bil grof Julij, sin Adolfov polkovnik v pokoju. Njegova hčerka Adrijana se je poročila s hrvaškim grofom Metelom Ožegovičem. Rodbina Neyhauss – Cormons pa je živela v pruski Šleziji, kjer so imeli graščino Bladno. 1837 leta je umrl v Ljubljani grof Anton Neuhaus, ko je potoval z Dunaja v Trst. 

zbral Zoran Slejko