sobota, 25. februar 2012

Solkan


       
V ozadju je procesija cipres,
na desni više sv. Katarina,
na levi hrib Svetega Valentina
in Sveta gora se dviguje vmes.


Kaj so prinesli semkaj kos nebes?
Tam onkraj Sveti Maver toči vina,
pod njim razširja soška se dolina
in Soča teče tiho v temen jez.


Ko včasih nismo kaj imeli jesti,
hodili v mraku po solkanski cesti
študentje smo s slovenskimi dekleti.


Le upe grizli smo in ne trpljenja.
Zdaj róke nimajo več kaj prijeti
med ruševinami hiš in življenja.

Bukovica pri Renčah


Nekaj drobcev iz zgodovine kraja


Bukovica, Bucaabicz, Bukabitz, Bvchwizz, Wukawicz, Buchaviza

Pod goriškimi urbarji v tej objavi razumemo urbarje in urbarjem sorodne zapise, ki so bili sestavljeni za zemljiška gospostva nekdanjega fevdalnega rodu goriških grofov na ozemlju današnjega Slovenskega Primorja. Časovna meja navzgor za njihovo objavo je dana z letom 1500, ko je s smrtjo zadnjega moškega potomca rodu Goriških prešla njihova zemlja ob Soči in Vipavi, na Krasu in v Furlaniji na avstrijske Habsburžane.
  Le ker za dobo pred letom 1500 nimamo za nekatere pokrajine nekdanje goriške zemljiške posesti ohranjenih urbarialnih zapisov, sta upoštevana dva po letu 1500 nastala in spodaj natančneje opisana vira, goriški urbar iz leta 1507 in seznam pravic v goriškem uradu iz leta 1523, ki oba prikazujeta v glavnem stanje, kakršno je na goriški zemlji obstajalo še za gospostva grofov goriških, to je pred letom 1500.

Seznam posesti goriških grofov okoli leta 1200
In Bvchwizz: Iwan, Eberhart, Pilgrim, Marin, Ztanco, imena posestev ki so bila v lasti goriških grofov.
Bukovica pri Renčah
Župan Yban Clemenntzitz iz Dolenje Vrtojbe ( Nider Vortoib ) izjavi:
Sedi na kmetiji, ki je dodeljena župi, toda činž naj plačuje. Nanjo more postaviti knezov upravnik za župana kogar hoče. Kmetija ima 10 dobrih njiv; tri so bile poprej s trto zasajene, tri pa je posejal. Pravi, da župa nima druge pripadnosti kot kmetijo. Zato se mora v vasi kot župan brigati za potrebe gosposke, pa napovedati za gosposko kar je treba tudi v Biljah (Videlstorf), Orehovljah (Aurechola) in Bukovici (Bucaabicz).
Župan Anndre Schuesterzitsch iz Bukabitz izjavi:
Upravnik in sodnik izvolita župana in ga predložita sosedom, če jim je pogodu ali ne. Če jim ni pogodu, izvolijo ti drugega in ga predlože upravniku in sodniku. Če jima je pogodu, ga potrdita, če ne volita župana tretjič upravnik in sodnik in ga potrdita.
Pred časom je bil župan na eni kajži (korb) prost činža in desetine. To kajžo ima sedaj vdova pokojnega Pavla Merczlina. Od kajže dobi župan desetino od dveh njiv in treh travnikov pa tudi tri kokoši.
Pravi, da je župan prost desetine od šestih določenih vinogradov. Vsak župan, ki nima imenovane kajže, ima kot svojo pravico, da je prost vse desetine in gorskega novca. Mora pa dajati desetino in gorski novec Rosauerju (goriška plemiška rodbina).
Župan dobi v Bukovici vsako leto od desetine orno terana.
Dolžni so voziti vso vinsko in žitno desetino v tlaki v Gorico. Za to dobi vsak po dva hlebca kruha in bučo (wutschen) vina. Kdor ima živino in voz, je dolžan vsake kvatre voziti voz lesa. Za to dobi vsak bučo vina in dva hlebca kruha. Kdor živine nima, dolžan je ta les sekati. Pri gradnji gradu so dolžni opravljati tlako kot ostali.
Kadarkoli se jim napove, so dolžni iti na lov, na leto trikrat ali štirikrat.
Glede sodstva spadajo pod Gorico. Le britof (freithof) spada pod Rihemberk, do njiv, ki jih obdelujejo.
Ko prinesejo činž, dobi vsak hlebec kruha in čašo vina.
Spadajo v faro  Šempeter in tja oddajajo štiridesetino (quarentes).
Če je potrebno, so dolžni most preko Lijaka znova graditi, toda tesarje plača knez. Za to prejme vsaka občina dve vedri vina in vsaka oseba dva hlebca kruha. Če pa se most popravlja, dolžni so ga popravljati samo oni iz Bukovice in Vogrskega, za to pa ne dobe ničesar.
V sili so dolžni stražiti in opravljati stražo z obhodom.
Ob njihovem proščenju in pojezdi so dolžni dati sodniku in upravniku iz Gorice oskrbo. Toda deželni sodnik iz Rihemberka sklicuje proščenje v britof na dan sv. Lovrenca.
Sodnik in upravnik dovoljujeta županu vsako leto za pojezdo loviti na vrvico ribe v Vipavi.
Davka niso plačevali, marveč parkrat pomoč, poklon in obveščevalni denar proti Turkom.

Bukovica je spadala pod župnijo Šempeter.
Prvi znani župnik je bil Aleksander Burlo iz tržaške škofije. Okrog leta 1574 je župnija zajemala obe Vrtojbi, Bukovico, Bilje, nadalje Orehovlje, Peč in Sovodnje.
Leta 1589 je župnijo prevzel Hjeronim Catta. Bil je učen mož, zato so ga imenovali za arhidiakona goriške cerkve. Takrat je nastala krstna knjiga z nekaterimi zanimivimi priimki Mušič, Mučič.
V tistem času leta 1589 je bilo v Bukovici 24 družin.
Leta 1790 je Lavrin postal okrožni dekan.
Na zemljevidu iz leta 1796 je vpisano ime Ucidraga (Volčja Draga)

Knjižica »Naši kraji v preteklosti«, izdala jo je Goriška matica v Gorici, opisuje zanimivosti:
Prazgodovinskih gradišč je bilo vse polno na Goriškem, na Tolminskem.
Med izkopanimi lončenimi predmeti zavzemajo prvo vsrto žare, ki imajo obliko velikega lonca. V nje so spravljali ostanke sežganih mrličev.
Gradišča se delijo po orodju v bronasto in mlajšo železno dobo, ki sega do Rimljanov. Izkopanine so tudi dokazale, da se ljudje marsikje še danes pečajo z isto obrtjo, kakor pred tremi ali štirimi tisočletji.
Buchaviza (Bukovica) pri Gorici so Rimljani imenovali »ad fornulos«(kar se imenuje pri lončarjih«, kjer je cvetla lončarska obrt.

Statistica delle campane l. 1919 asportate o distrutte nella zona di guerra, dai germanici e dagli Austro – Ungarici.
Archidiocesi di Gorizia; Chiesa di S. Lorenzo in Bukovica
2 campane peso in quintali 5.50
Bukovica

Zoran Slejko

Janez Wolf ustanovitelj goriškega semenišča


Janez Wolf , duhovnik, Podbrdo 1835 – Ljubljana 1917

 




Pred leti, ko je izhajal »Staničev Vestnik«, spomin na starosto goriških prosvetnih delavcev Valentina Staniča, je bilo v njem govora tudi o umrlem kanoniku Janezu Wolfu.

Ta dva moža sta si bila v marsičem podobna. Velika dobrotnika goriške nadškofije, izredna ljubitelja našega ljudstva, naših gora in vedno veselega značaja. Podbrška grapa, ob pobočju Hoča in Porezna je bil njegov rojstni kraj. To je kraj strmih njiv, ki leži okoli 1000 metrov nad morjem nad podbrško cerkvijo, v temnih smrekovih gozdovih in nudi krasen pogled na strmo gorovje Črne prsti in lepe Sorice. Tu je vse temno in z malimi izjemami svetlo. Nad vso to krasno panoramo se spenja modro nebo z očarljivim mirom. Vsa ta okolica je že v mladih letih vtisnila Wolfu pečat planinca in vse to je ljubil do smrti. Takrat, ko je hodil Wolf v goriške šole, Podbrdo ni imelo niti prave ceste. Pot je šla ob Bači po sami grapi, zdaj dol in zopet gor, dol do Sv. Lucije. Edino stari »furmani« so držali zvezo z Gorico. Bili so pozabljeni in zapuščeni na »koncu sveta«. Pot je šla ob bistri Soči ali pa čez Petrovo brdo in Čepovan v Gorico. Tako je prišel Wolf v svet, da tudi on pokaže kakšni talenti so zakopani v  tolminskih grapah.

Rodil se je 26. avgusta 1835. V krstni knjigi je njegov oče zapisal Blaž Bolf, ker hribovci so radi zamenjali B in V.
Po končanem bogoslovju je bil nekaj let kot kaplan v Ročinju, potem v Kanalu, v Brdih in Mirnu in od leta 1880 do 1900 pri sv. Ignaciju na Travniku v Gorici in še isto leto je bil imenovan za stolnega kanonika v Gorici. Po smrti nadškofa Jordana leta 1905 ga je kapitelj izvolil za kapitularnega vikarja. Nadškof Sedej ga je leta 1906 imenoval za upravitelja malega semenišča in nadškofijskega premoženja in ravnatelja nadškofijske pisarne. Kot vojni begunec je umrl v Ljubljani 10. maja 1917.
  Vsa svoja službovanja je upravljal vestno in z vso ljubeznijo. Kot župnik na Travniku je dal poslikati cerkev in zgradil lepo župnišče. Pri njem je stanoval, dokler ni bil imenovan za škofa, semeniški profesor dr. Anton Mahnič. Stanovala sta v Mantovi hiši. Po naročilu kardinala Jakoba Missije je kupil leta 1898 Boekmanovo vilo z nad 15 ha zemljišča za 243.000 kron, ter tako postavil podlago deškemu semenišču (goriško semenišče).
Nadškof Sedej je cenil velike zmožnosti in vrline Janeza Wolfa in vse se je čudilo kje in kako je, na videz tako preprosti mož nabral take vzore.
  Brez nadškofa Sedeja in delovnega Wolfa bi gotovo nikoli ne imeli goriškega semenišča, ki je sprejelo prve dijake jeseni 1912. V njem so se šolali naši duhovniki vse do druge svetovne vojne kot tudi veliko naših primorskih izobražencev. Semenišče je vse do druge vojne gostilo dijake tudi iz Krka in Istre. Po drugi svetovni vojni je stavba služila za bogoslovje do oktobra 1976, potem pa je gostila slovenske višje šole, vse dokler ni nadškofija stavbo prodala in danes je v njej univerzitetno središče v sklopu Univerze iz Vidma in Trsta.
 Janez Wolf je bil tudi nekaj časa predsednik »Jožefovega društva«, ki je skrbelo za bolne in onemogle duhovnike. To društvo je imelo svojo hišo v Meranu na Tirolskem in v Gorici. V ta namen je zgradil tudi okrevališče v Iki pri Opatiji, ki ga je imenoval po sebi »Joaneum« (današnja otroška bolnica.). Prav tako je v bližini Zadra tik ob morju kupil večjo parcelo za ta namen, vendar pa ni bila pozidana.
Pred prvo svetovno vojno je rad zahajal domov na Rob. Na lepem razgledišču nad rojstno hišo si je dal narediti majhno leseno hišico. V njej je maševal, da ni hodil v Podbrdo. Tu se je mislil tudi nastaniti, ko bi odšel v pokoj


 Bil je tudi navdušen planinec. Rojen v gorah je ljubil vse življenje planine in gore, kjer je iskal posebnega razvedrila in užitka. Ko je leta 1906 začela delovati bohinjska železnica je porabil vsako priliko, da je šel v ljubljeno Podbrdo. Iz Gorice je odhajal po polnoči ter iz podbrške postaje šel na Porezen ali Črno prst. V počitnicah je rad hodil na Triglav s prijateljem dr. Ličanom. Velik turist je bil tudi njegov naslednik dr. Franc Setničar.
Za 70. letnico je šel Wolf s svojim prijateljem župnikom Kragljem še enkrat na Triglav.
Žalosten je bil zanj dan, ko je moral zapustiti ljubljeno Goriško. vse to opisuje svojemu nasledniku nadškofijskemu tajniku F. Setničarju.
V pismu z dne 11. februarja 1916, na dan , ko je granata ubila svetolucijskega župnika Josipa Fabjana mu toži: »…vedno bolj sem sam, oslabljen, moči me zapuščajo, dušno in telesno, starostno hiranje me ima v svojih kleščah in me bo stisnilo. Vdan sem popolnoma v božjo voljo. Eno željo še gojim v mojem srcu, namreč, da bi mogel še enkrat prikobacati na Kredarico do koče in kapele D.M. tik pod vrhom Triglava in vsrkati planinsko ozračje. Izpolnitev te želje mi je preprečila vojna. Vam pa želim moč in trdno zdravje, da bi zmogli še veliko gorò obhoditi, nazadnje pa dospeti na nebeške višave in potem še mene tja potegniti«.
  81. letni Wolf, vedno zdrav in krepak močno čuti ljubljansko meglo; manjka mu pravega gibanja, svobode in duševnega poleta in je prepričan da bi mu triglavski znak vrnil zdravje in zgubljene moči.
  Po zavzetju Gorice piše dne 1. septembra 1916: «…Bog daj, da bi zopet mogli v priljubljeno Gorico, da bi se veselili in ogrevali na zlatem soncu,, katero ondè vse drugače sije kakor pa po drugih krajih. Veseli me, da ste ohranili kožo nepreluknjeno in da ste srečno odnesli pete. Le počivajte sedaj na Otlici in uživajte čisti zrak trnovskih gozdov. kadar bo te peklenske vojske konec, prilezemo iz vseh kotov in vetrov v priljubljeno Gorico«.

Le nekaj dni pred smrtjo je rekel prijatelju, ki ga je prišel obiskat, da bi se rad preselil v Podbrdo, da bi bil pokopan pri svojih. A ta srčna želja se mu ni izpolnila. Umrl je 10. maja 1917.

gradivo zbral Zoran Slejko

nedelja, 12. februar 2012

Zdravje v zeliščih

1. ČEŠNJA izhaja iz vzhodne Evrope in so jo obdelovali že Rimljani. Bogata je z vitamini A, B in C, vsebuje železo, kalcij, fosfor, žveplo, magnezij, cink in druge oligominerale. Primerna je tudi za sladkorne bolnike. Je dobro zdravilo za čiščenje organizma, ker pospešuje izločanje ostankov presnove in toksin, pri revmatičnih in artritičnih boleznih, pri protinu ter je dobro odvajalno sredstvo. Priporočljiva je dieta na podlagi češenj ali češnjevega soka za nekaj dni. Proti utrujeni koži nanesemo na obraz in vrat češnjev namaz, star ljudski nasvet jo priporoča tudi proti glavobolu (nanesemo zdrobljene češnje direktno na čelo). Jemo največ sveže sadeže, za bolj občutljive so priporočljive marmelade. Uporabljamo lahko tudi češnjeve peclje kot diuretik pri vnetju ledvic in sečnika. Pripravimo prevretek iz ene pesti pecljev v 1 l vode. Vremo 10 minut. Pijemo po 1 l na dan (če so peclji suhi jih moramo prej namakati 12 ur v mrzli vodi).


2. MARELICO obdelujejo že iz starodavnosti. Poznamo jih več vrst in ker ne zdrži mrzlega podnebja Srednje Evrope, raste predvsem v centralni in južni Zahodni Evropi.
Poleg velike količine vitamina A, marelica vsebuje tudi vitamine B, C in PP. med sladkorji ima največ fruktoze in glukoze, bogata je tudi z mineralnimi solmi in oligoelementi.
Zrela marelica je zelo hranilna, lahka za prebavo. Pomaga proti slabokrvnosti, in pri obnovi tkiv in živčevja ter zvišuje imunske sposobnosti. Sveži sadeži delujejo proti driski in zapirajo, suhi sadeži imajo odvajalni učinek, priporočljive so pri lahkih depresijah, predvsem v začetku telesnih in itelektualnih slabostih.
Primerne so pri živčnosti in nespečnosti, pri slabem apetitu in pri okrevanjih.
Zelo priporočajo marelico pri slabokrvnih otrocih in tistih, ki imajo probleme v rasti ter starejšim ljudem z osteoporozo.
Marelico moramo vedno jesti zrelo ali v obliki soka. Pri zunanji uporabi mareličen sok tonificira kožo, posebno pri negi obraza. Za dnevno potrebo vitamina A, lahko rečemo da 100 g marelic da 45 % dnevne potrebe.

3. GLOG je povprečno dva do štiri metre visok grm s trnastimi izrastki, ki imajo dolgopecljate, ovalno razdeljene liste. Raste v zmerno toplem pasu približno do višine 1500 metrov. Najdemo ga po gmajnah in gozdnih jasah, ob poteh in v živih mejah.
Cvetoči poganjki vsebujejo flavonoide, amine, terpenske snovi, histamin in čreslovine, plodovi pa precej C vitamina, provitamin A, sladkorje, pektin, čreslovine, vinsko in citronsko kislino in tudi nekaj glikozidov. Nabiramo cvetoče poganjke in zrele plodove.
Glog uravnava krvni pritisk in poživlja delovanje srca. Priporoča se – pod zdravniškim nadzorom – ljudem z oslabelo srčno mišico, pri nepravilnem in prehitrem srčnem utripu in pri težavah v meni. Glog tudi pomirja in pomaga pri nervozni nespečnosti.
Pripravimo poparek iz 1 čajne žličke za skodelico vrele vode, pijemo 2 – 3 krat na dan. Lahko jemljemo tudi kapljice in sicer 25 – 30 kapljic 2 – 3 krat na dan.

4.Značilnosti BELUŠE veljajo tudi za vrsto ostrolistnega beluša.
Poznan je bil že antičnim romanom. Najprej so ga nabirali kot divjo rastlino, kasneje pa so ga začeli tudi gojiti. Uporablja se samo korenino. Vsebuje manit – asparagin, ki je aminokislina in veliko količino kalijevih soli.
Je odličen diuretik – pospešuje izločanje urina, deluje tudi pomirjevalno na delovanje srca, pomaga pri ledvičnih problemih, vendar je prepovedan pri vnetjih ledvic. Lahko ga uporabljamo kot prevretek: 50 g korenin na 1 l vode. Vremo 15 minut in pijemo 3 kozarce na dan pred jedjo. Beluše dobimo tudi v sirupu petih rastlin skupaj z lobodiko, koromačem, peteršiljem in drugim. Ta je zelo cenjena priprava, ki so jo uporabljali dolga stoletja, ko niso poznali modernih diuretikov. Danes lahko uporabljamo tudi že pripravljeno tinkturo: 25 – 30 kapljic pred jedjo. Mlade poganjke (brsti) se veliko uporablja tudi v prehrani: za omlete, rižote in druge vrste jedi.

5. SMREKA je vitko drevo s piramidasto krošnjo, zraste do 50m visoko. Deblo pokriva rdeče rjav lub. Iglice so krog in krog vejic. Smreka je enodomna, ženski cvetovi so v socvetjih, ki se razvijejo v valjaste, viseče storže. V gorskem svetu raste smreka prav do zgornje gozdne meje.
Glavni sestavini sta smola in terpentin. Terpentin vsebuje okoli 20% eteričnega olja in 70% čiste smole, pa še bornilni acetat, limonen in drugo.
Iz mladih vršičkov pripravimo čaje, ki pomagajo pri kašlju, katarju in gripoznih znakih, pri katarju mehurja in za čiščenje krvi. Dober učinek ima pri spomladanski utrujenosti, kadar nam primanjkuje vitamina C. Najboljše je trpentinovo olje. To olje draži in če ga nanesemo na nepoškodovano kožo zboljša njeno prekrvavljenost, vendar lahko povzroči tudi vnetje in mehurje. Uporabljamo ga pri kroničnem mišičnem revnatizmu, vnetju sklepov in kit in ne nazadnje pri kožnih oteklinah, ki nastanejo zaradi zastoja, da bi splahnele.
Uporabljamo ga tudi za inhalacije, za kopeli, kjer izboljša prekrvavljenost kože.
V ljudski medicini je bilo prepričanje, da če nanašamo toplo smolo na trebuh pomaga ženam proti sterilnosti, smola naj bi pomagala tudi proti krvavitvam, z njo pomažemo vnete rane, da jih očisti vnetja.

6. ČEBULA je zelo cenjen del prehrane že iz preteklosti, posebno za njen diuretični učinek, ki je zelo močan.
Čebula je bogata s sladkorjem, vitamini A, B, in C, mineralnimi solmi, med katerimi so natrij, kalij, železo, žveplo, jod, kremen in drugi.
Na splošno je čebula dobro poživilo za živčni sistem, jetra, ledvice. Je močan diuretik, antiseptik, dobra je tudi proti okužbam. Posebno jo priporočajo pri problemih zastajanja vode v telesu, pri vnetjih sečil in prostate, pri odvečni teži in sladkornim bolnikom. Sveža čebula pomaga, če jo nanesemo direktno na opekline, bradavice, mozolje, ozebline, za čebelje pike. Kako jo pripravimo: čebulo namočimo za nekaj ur v olivnem olju, s katerim potem obelimo zelenjavo, predjedi ali mineštre. Kot sezonsko čistilo: namočimo 1 zmleto čebulo za nekaj ur v topli vodi, pijemo vsako jutro na tešče z nekaj kapljic limonovega soka. Proti črevesnim zajedalcem: namočimo za 6 dni 1 veliko čebulo narezano na tanke kose v 1 litru belega vina.
Vsako jutro, ko vstanemo, popijemo 1 kozarec. Uporabljamo jo lahko tudi kot čistilno sredstvo: odstranjuje madeže prstov na vratih in oknih, odstranjuje lesne črve, čisti bakrene posode, torbe, itd.

7. SLIVA vsebuje kar 80% vode, bogata je s sladkorjem, vitamini B, C in A. vsebuje tudi železo, kalcij, fosfor in magnezij. Sveži sadež je zelo energetičen, poživilen za živce, pospešuje izločanje urina in deluje tudi kot odvajalno sredstvo. Posebej se priporoča ljudem, ki imajo probleme slabokrvnosti in telesnih slabosti, predvsem je učinkovita pri velikih umskih naporih. Sliva pomaga tudi kot dodatno naravno zdravilo, pri zaprtju in zastrupitvah s hrano.
Priporočljivo je, da jih jemo na prazen želodec in pred jedjo. Pri zaprtju jih jemo zjutraj na tešče z rženovim kruhom. Ni priporočljiva v dietah sladkornih bolnikov.
Suhe slive so priporočljive pri hemoroidih ali zlati žili. S svojimi energetskimi lastnostmi pomaga otrokom in drugim, ki se ukvarjajo s športom. Uporabljamo jo pri dietah, kjer se svetuje malo mesa.
Star domači recept za zaprtje: namakamo 10 suhih sliv 10 ur, nato jih kuhamo 10 minut brez sladkorja, vmes dodamo sok 1 limone. Ta napitek pijemo vsako jutro na tešče. Zraven ne pozabimo pred spanjem pojesti dve jabolki in čez dan popiti večjo količino navadne vode.
Pri enakih problemih in tudi proti glistavosti lahko uporabljamo tudi zvarek iz slivovih listov.
Pri glistavosti pri otrocih je učinkovit obliž, ki ga nanesemo na trebuh, sestavljen iz svežih zmletih slivovih listov pomešanih s kisom.

8. JABOLKO vsebuje veliko C in B ter A vitamina. Poleg tega vsebujejo plodovi, odvisno od sorte, spremenljive količine celuloze, dekstroze in trstnega sladkorja, jabolčno, citronsko in druge kisline, pektrin, vrsto mineralnih snovi in čreslovo kislino. Težko je najti boljše in naravnejše zdravilo za uravnavanje iztrebljanja pri zaprtju, pomaga pa tudi pri driski.
Sveže nastrgano jabolko pomaga tudi zoper črevesni katar in druge nalezljive črevesne bolezni. Priporočljiva je za športnike, nosečnice, sladkorne bolnike. Najbolj zdravilen je cel, neolupljen sad, ki pomaga tudi kot belilo za zobe. Iz jabolk izdelujejo tudi zdravilen jabolčni sok ali mošt. Pripravimo lahko tudi napitek iz dveh ali treh razrezanih jabolk z olupkom v 1 l vode. Vremo četrt ure in pijemo po želji. Dodamo lahko tudi košček likviricije (sladki koren).
V primeru otalgije (bolečina v ušesu) pomagajo obkladki pečene jabolke. Pri garjah zrežemo jabolko na pol, očistimo sredino in damo vanjo malo žveplovega cveta. Pritrdimo dva dela skupaj in damo v pečico. To zdrobljeno mešanico nanesemo na obolela mesta.
Za duševno utrujene ljudi ni boljšega zdravila, kot neolupljeno in na drobne koščke razrezano jabolko katero prelijemo s pol litra zelo vroče vode, pustimo stati 1 uro in nato osladimo z 2 do 3 čajnimi žličkami medu. pečena jabolka z medom, če jih jemo topla, so dobra proti hripavosti
.

9. BRIN je razvejan grm, ki lahko zraste tudi do 4 m visoko. Listi so igličasti in bodičasti. Celotna rastlina ima značilen aromatičen vonj. Goreč les in igličje razširjata balzamov duh.
Pri brinu je važno predvsem eterično olje, katero blago žene na vodo in razkužuje sečila. Pomaga tudi pri prehladu, ko draži prebavila za večje izločanje prebavnih sokov. Uporabljamo ga lahko tudi za masaže proti revmatizmom, ker draži kožo.
Priporočajo ga tudi sladkornim bolnikom. Olje iz brinovega lesa lahko uporabljamo tudi za zdravljenje kroničnih kožnih izpuščajev in luskavice. To olje je smolasto, temne barve in gosto. Pri uporabi olja moramo biti zelo pazljivi, ker draži ledvice in se lahko pojavi tudi krvavitev.
Pripravimo lahko čaj iz brinovih jagod (20-30 g na 1 liter vode in pijemo 3 skodelice na dan).
Za sladkorne bolnike priporočajo kapsule, ki jih kupimo v lekarnah in uživamo 2 na dan po jedi. Proti revmi lahko uporabljamo kapljice in sicer 25 kapljic pred ali po obroku.
Priljubljeno domače zdravilo so brinove jagode v žganju, zoper drisko, črevesne krče, vodenico in pri prvih znamenjih gripe.
Za pripravo brinovega vina pa potrebujemo 30 g jagod, 15 g vejic in 1 l belega vina. Zmečkamo jagode in vejice in pustimo namakati 4 dni, nato dodamo 30 g sladkorja. En kozarček na dan nam bo pomagal za poživitev in boljšo prebavo.

10. JAGODA je do 15 cm visoka trajnica in ima kratko, črno rjavo koreniko, iz katere rastejo dlakava stebla, ki nosijo cvetove in trokrpne svetlo zelene liste. Iz korenike poženejo tudi živice, ki se zakoreninijo in razvijejo v mlade rastline.
Vsebuje predvsem C vitamin, estre, rudninske soli, beljakovinske snovi in ogljikove hidrate; listi in korenika pa vsebujejo tudi čreslovine. Jagoda je priporočljiva tudi za diabetike.
Sadež je hranilen, bogat z minerali, pospešuje izločanje seča ter pomaga pri napadih protina. Kot ljudsko zdravilo je znano, da pospešuje prebavo in krepi ves organizem.
Naredimo preliv iz 30 g korenin na liter vode, ki učinkuje rahlo zgoščujoče in je posebno primerno pri driski, revmatičnih obolenjih, visokemu pritisku, vnetjih sečil. Korenine povzročajo rdečenje blata in vode. Jagoda lahko povzroči nekaterim ljudem tudi alergijo. Izvleček iz listov in korenin je dober tudi pri ledvičnih boleznih, pripravimo ga iz pesti listov na liter vode. Uporablja se tudi prevretek iz jagodovih listov za čiščenje in pomiritev
.

11. BOROVNICA, njen sadež pa tudi listi, je zelo bogato naravno zdravilo. Je močan antiseptik ter izboljšuje vid. Zelo se uporablja pri prebanih motnjah, pri driskah, grižah ter pri motnjah krvnega obroka. Uživamo lahko sveže sadeže, želeje, marmelade, ki so priporočljive predvsem pri kroničnih driskah, ali prevretke; 1 žlico borovnic za 1 skodelico vode, vremo 5 minut, nato pustimo stati še 15 minut, pijemo od 2–6 skodelic na dan. Pri izpiranju ustne votline ali za obhladke (pri vnetju žrela, stomatitisu, slinovki, ekcemih, griži, zlati žili) prevremo eno pest borovnic v 1 l vode dokler ne bo samo pol tekočine.
V prodaji so tudi kapljice ( za driske 20-25 kapljic 3-krat na dan pred jedjo) in tablete (predvsem za izboljšanje vida). pri starostni sladkorni bolezni se priporoča sok iz borovničevih listov.

12. POMARANČA je bogata z vitamini C, B, P in karotinom. Je odličen zimski sadež, saj nam dopolnjuje prehrano z vitamini. je zelo hranilna, pomaga proti krvavitvam, pri gripah, slabokrvnosti. Uživati moramo sveže sadeže in daleč od obrokov ter ne zvečer pred spanjem. Marmelade so priporočljive pri problemih želodca, črevesja in jetrih.
Proti gripi: kozarec pomarančnega soka (ali limonov) + 2 kocki sladkorja + kozarček ruma zmešamo z vrelo vodo, kar popijemo pred spanjem.
Kot domači aperitiv: namočimo lupine 6 pomaranč v ½ litra žganja in pustimo 15 dni. Potem dolijemo 2 l vina in dodamo ½ kg sladkorja. Precedimo in pustimo en teden. Priporočamo 1 kozarček pred jedjo.

13. OREH je pomemben sadež v zimski prehrani. je zelo bogat z bakrom in cinkom, vsebuje pa tudi kalij, magnezij, fosfor, žveplo, železo, kalcij in vitamine A, B, C in P. Je zelo hranilen in kaloričen. Priporočljiv je v vseh vegetarijanskih dietah, uživajo pa ga lahko tudi sladkorni bolniki. Pomaga pri črevesni parazitozi (v obliki olja), dermatozi in pri driskah. V zimskem času se priporoča 4-5 orehov na dan. Uporabljajo se tudi orehovi listi predvsem kot poparki proti glistavosti, za čiščenje in pri nizki količini sladkorja v krvi.

14. LEŠNIK je med oljnatimi sadeži tisti, ki vsebuje največ maščobe in dušika. Bogat je tudi s kalcijem, železom, fosforjem, magnezijem, kalijem, bakrom in vitaminoma A in B. Je dober za čiščenje krvi in kot sredstvo proti glistavosti. Priporočljiv je za vegetarjance in sladkorne bolnike, posebno pa za mladoletnike, nosečnice, starejše ljudi in športnike.
Priporoča se ena-dve prgišči na dan posebno v zimskem času. Zdravilni učinek imajo tudi listi predvsem za rane in razjede na nogah. V zeliščni (alternativni) medici ga uporabljajo tudi pri problemih arterioskleroze, kroničnem bronhitisu in pljučnem emfizemu. Priporoča se 40-50 kapljic 2-3 na dan.

15. SVIŠČ ali po domače tudi košutnik je izrazito gorska rastlina in ena med najstarejšimi zdravilnimi zelišči. Glavna sestavina njenih zdravil in učinkovin je grenčica.
Največ uporabljamo košutnikovo korenino, ki je najboljša predvsem za želodec. Lahko pripravimo čaj iz 30 g zdrobljene korenine in 1 l vode. Vremo 2 minuti, nato pa namakamo celo noč. Popijemo eno skodelico pred jedjo. V lekarnah dobimo tudi kapljice (jemljemo 30-40 kapljic v malo vode pred jedjo).
Zelo poznana sta tudi košutnikovo žganje in košutnikovo vino, katerega pripravimo tako: vzamemo 30 g korenine in 1 l belega vina in pustimo počivati 10 dni, priporoča se en kozarček pred jedjo. Drugi recept je tudi: 65 g korenine, 15 g pelina, 8 g pomarančne lupine in 2 l belega vina. Pustimo 4 dni in precedimo. Priporoča se en kozarček pred jedjo.

16. HMELJ je dvodomna ovijalka: iz njene korenine poganjajo vodoravno vstran živice, ki se v svojih kolencih ukoreninjajo, odtod pa poganjajo nova stebla. Po steblu so na dolgih, drobno dlakavih pecljih razporejeni kakih 15 cm dolgi petkrpni listi srčastega dna. Rumenkastozeleni cvetovi z enojnim cvetnim plaščkom so 8 do 9 mm široki in jih spremljajo listi, ki narastejo in se odebele, ko pod njimi dozore plodovi. Ovija se okoli dreves in grmov po vlažnih gozdovih, živih mejah, ob rečnih bregovih in ob cestah.
Vsebuje smole grenke hmeljske kisline, eterično olje in flavonoide. Uporabljamo ga lahko kot pomirjevalo, ker uspava, zbuja tek, rahlo žene na vodo. Smola učinkuje tudi kot fitoncid in rahlo razkužuje.
Pripravimo poparek iz 30 g hmeljevih storžkov na 1 liter vrele vode. Pustimo počivati 10 minut, popijemo eno skodelico pred glavnimi obroki. Priporočajo tudi 25-30 kapljic trikrat na dan pred jedjo.

17. SLEZ je karakterističen po svojih puhasto dlakastih steblih in listih. Raste na vlažnih prostorih, ki je posebno bogat s solmi in sicer od Azije do Evrope, vse skozi do Baltskega morja.Vsebuje rastlinsko sluz, betaina, asparagin, vseh vrst soli in enzime.
Uporabljamo ga proti vsem vrstam vnetij, kjer koli se nahajajo. To je glavni učinek sleza.
Priporočljiv je tudi za ublažitev kašlja, kot mehčalo ali za izločanje sluza.
Navaden slez pomaga pri vnetjih žrela, ustne sluznice, jezika, pri trebušnih vnetjih prebavilnih organov in pljuč. Pomaga tudi pri črevesnem katarju in pri vnetjih sečil. Pri zunanji uporabi ga nanesemo na rane, pri zobobolu in za splakovanje ustne votline in pri ginekoloških vnetjih.
Pripravimo poparek iz listov ali cvetov, vzamemo večjo žličko listov za skodelico vode, prevremo 1 minuto in pustimo počivati drugih 10 minut. Popijemo 3 skodelice na dan, daleč od glavnih obrokov. Pri zunanji uporabi prevremo pest korenin za 1 l vode. Vremo 10 minut. Iz korenin in rož lahko naredimo tudi obliž za rane in ognojke ali abcese.

18. MRTVA KOPRIVA je podobna navadni koprivi in raste ob poteh, mejah, po nasipih in zlasti v bližini hlevov. Poleg čreslovine, eteričnega olja, sluza, sladkorja in glukozida, vsebuje rastlina še saponin. V prvi vrsti je zelo dobro zdravilo za ženske težave, tako pri belem toku, nerednem mesečnem perilu, zlasti pri slabih menstruacijskih krvavitvah.
Kopeli z mrtvo koprivo mehčajo tudi tvore in akutne otekline. Vsa rastlina čisti kri, pospešuje sluzi, preprečuje vnetja in deluje proti krčno. Lahko jo uporabljamo tudi za pomladansko kuro za čiščenje krvi, pri ekcemih, škrofulozi, kislem spahovanju in tiščanju v želodcu. Čajna kura zelo pomaga pri katarjih dihalnih poti, bronhialnih katarjih, pljučnih boleznih ter pri griži in podobnih boleznih.
Pripravimo čaj iz desertne žlice rastline za eno skodelico vode, kar prevremo in pustimo 10 minut. Pijemo 2 – 3 skodelice na dan med obroki. Kot kapljice lahko jemljemo 25 – 30 kapljic trikrat na dan pred jedjo. Za kopeli pa pripravimo pest suhe rastline na liter vode. Vremo 10 minut.

19. Značilnost KOPRIVE, je, da ima na listih in steblu številne žgalne laske, ki vsebujejo pekočo
snov in povzročajo znano pečenje. V koprivah so velike količine mineralnih snovi (železa, magnezija, natrija…). Za urejanje količine sladkorja v krvi delujejo važni hormoni encim sekretin, čreslova kislina, škrob, galusova kislina in A vitamin. Uporabljamo jo lahko kot čistilo za kri, zdravilo za bolezni sečil, pri vnetju ledvic, vodenici, pri nastajanju peska v ledvicah in seču, ledvičnih kamnih. Pospešuje iztrebljanje, odvaja nakopičene nezaželene snovi, spodbuja presnovo, odpravlja bledičnost in slabokrvnost in krepi odpornost proti revmatičnim in protinskim boleznim, dobra je tudi proti prhljaju.
Napitek pripravimo iz 50 g listov ali korenine in 1 l vode. Vremo 2-3 minute in pustimo namakati še 20 minut. Pijemo kolikor hočemo. Kapljice: jemljemo 25 kapljic trikrat na dan pred jedjo. Veliko se uporablja tudi v vsakdanji prehrani, dodajamo jo lahko v zelenjavne juhe, omlete, rižote ali solate.

20. ARNIKA raste v večjih skupinah po hribovitih travnikih in pašnikih. Ker se vse bolj zapušča obdelovanje kmetijskih površin je nevarnost, da izumrejo rastline kot na primer arnika, ker le ta raste samo na očiščenih površinah.
Zdravi udarnine, zmečkanine, ozebline, krčne žile, revmatične bolečine. Vsebuje eterična olja in flavone. Ne smemo je uživati pri notranjih problemih, ker so lahko zelo nevarni.
Za zunanjo uporabo: dve žlici rož v 1 l vode. Vremo 5 minut in nanašamo še tople obkladke na obolela mesta. Za grgranje in izpiranje ust: namakamo eno kavno žličko v 1 kozarec vode. Danes dobimo že pripravljene kreme in gele. V naravni medicini so že od nekdaj uporabljali arniko namočeno v žganju, včasih tudi kot nadomestek tobaka, če tega ni bilo.
Zelo priporočljiva tudi športnikom pri različnih mišičnih krčih in podobno.

21. VRTNI OGNJIČ je zelo aromatična rastlina s celimi ali redko nazobčenimi listi, lopataste oblike. Cvetovi so zlato oranžne barve s koški širokimi 4 – 7 cm.
Uporabljamo predvsem sveže rože, katere vsebujejo eterično olje, saponin, grenčine in karotenoide. Mirijo krče in vnetja želodca, črevesja, žolčnega mehurja. Pospeševali naj bi znojenje in mesečno čiščo. Mnogo bolj se obnese zunanje, na koži in sluznicah:
zdravi na primer vnetje grla, pa tudi gnojne kožne tvore in rane, ki se težko celijo. Poparek pripravimo z eno žličko razrezanih cvetov in čašo vrele vode. Pustimo 10 minut in pijemo 1 čašo pred jedjo. Za zunanjo uporabo, za izpiranje ust, grgranje: čajno žličko kapljic na pol čaše ali na čašo tople vode. Za izpiranje tvorov, ran: čajno žličko kapljic ali pest rož na pol ali na čašo vode, pustimo rahlo vreti deset minut ter ohladimo. V prodaji so tudi geli in mazila. V ljudski medicini se uporablja tudi pri bronhialnem katarju, dodamo pa ga lahko tudi mešanim solatam.

22. NJIVSKA PRESLICA je do 30 cm visoka trajnica, raste po travnikih, njivah in vinogradih.
Vsebuje silicijevo kislino, glikozide, saponine, falvonoide, grenčine, čreslovine in mineralne snovi. Nakopičene so v zelenih poganjkih, ki jih nabiramo vse poletje.
Preslica pospešuje izločanje seča pri vnetnih obolenjih sečnih organov, ustavlja krvavitve in pospešuje celjenje ran. je tudi dobro sredstvo za nego in utrjevanje zob. Telesu dovaja mineralne snovi. Lahko pripravimo svež sok in ga pijemo 2 – 3 žličke na dan, pripravimo lahko tudi prevretek iz 50 – 100 g sveže rastline za liter vode, vremo 30 minut ali pa iz suhe rastline 10 – 20 g na liter. Kapljic jemljemo od 20 do 40 – 50 kapljic dvakrat na dan.

23. LAPUH je do 30 cm visoka trajnica. Iz razvejane korenike poženejo že konec februarja z luskastimi listi porasla enostavna stebla, ki nosijo na vrhu en sam cvetni košek. Zgornja stran listov je zelena, spodnja pa sivkasta, ker je na gosto porasla s svilnatimi dlačicami.
Cvetovi so rumeni in cvete od februarja do maja. Raste povsod po Evropi na vlažnih ilovnatih tleh, ob poteh in potokih.
Vsebuje sluzi, čreslovine, smole, glikozide, grenčine, organske kisline, rudninske snovi in vitamine A in C, le ti so predvsem v listih. Nabiramo cvetne koške in mlade liste. Prav mlade liste uporabljamo za pripravo kuhanih solat, prikuh in spomladanskih zelenjavnih juh.
Lapuh v prehrani čisti kri in krepi organizem. Poparek iz svežih cvetov pomaga pri spomladanskih prehladih. pripravimo eno žlico cvetov na eno skodelico vrele vode. Pustimo počivati 10 minut. Popijemo 3 – 4 skodelice na dan med glavnimi obroki. Uporabljamo lahko tudi sirup in sicer 1 žlico do 6 krat na dan. Ne presegati priporočenih količin!
Uporabljamo prevretek iz ene pesti listov na liter vode za kopeli nog. Proti bolečinam v trebuhu vzamemo lapuhove liste in jih namaščene z maslom nanašamo direktno na trebuh. Mešanice z nekaterimi drugimi rastlinami pomagajo pri trdovratnem bronhitisu.

24. KOMARČEK vsebuje prav kot plodovi njegovih sorodnic eterično olje, ki daje jedem prijeten duh. Zaradi omenjenega eteričnega olja komarček draži črevesno sluznico in s tem odganja vetrove iz črevesja, črevesne mišice se ob tem sicer ne vznemirijo tako močno, da bi črevo močneje odvajalo blato, vendar dovolj, da izžene pline, ki nastajajo ob razkroju hrane. Razen tega preprečujejo komarčkovi plodovi nezdrava črevesna vrenja. Čaj iz omenjenih plodičev učinkuje tudi proti krčem prebavil in žene nekoliko na vodo. Ker se že eterična olja v veliki meri izločajo oziroma izhlapevajo skozi dihala in po njih diši naša sapa jih komarčkovo olje razkužuje. Pripravimo lahko poparek iz dveh čajnih žličk sveže zdrobljenih poldov na čašo vode 1 krat do 3 krat na dan eno čašo ali 25 – 30 kapljic 2 – 3 krat na dan po jedi.

25. KUMINA je dvoletnica z peresasto deljenimi listi. Drugotni lističi – lističi lističev – so igličasti. Iz vrha stebla in vejic poganjajo sestavljeni kobuli, ki merijo 4 do 8 cm, sestavlja jih 8 – 10 kobulčkov. Rastlino dobimo po travnikih, ob robovih poti in blizu bivališč. Vsebuje eterično olje, katero odganja vetrove, miri krče prebavil, pomaga občutljivemu želodcu, zbuja tek, pomaga pri mesečnem perilu.
Pripravimo poparek iz ene čajne žličke zdrobljenih plodov na čašo vode: 3-krat do 5-krat na dan eno čašo. Lahko pa uporabljamo kapljice in sicer 3-5-7 kapljic večkrat na dan.

26. MLEČNIK je dobil svoje ime zaradi rumenega mleka, ki se izcedi, če prelomimo steblo.
Dobimo ga med ostalim plevelom ali ob zidovih hiš ali starih podrtijah. Cveti od prihoda lastovk do pozne jeseni, ki te odletijo v tople kraje. Vsebuje več vrst alkaloidov, katere uporabljamo kot zdravilo proti krčem, proti glistavosti, kot odvajalo.
Pri zunanji uporabi pomaga pri kurjih očesih, žuljih, bradavicah. pripravimo napitek iz 15 g suhih listov v 1l vode. Namakamo 10 minut in pijemo po 3 skodelice na dan med jedjo.
Kot tinkturo lahko uporabljamo 20-40 kapljic od 2-3krat na dan. Pripravimo si lahko tudi sok, kateri mora biti svež in ga direktno nanesemo na žulje, kurja očesa ali bradavice po 3-4krat na dan, paziti pa moramo da ne nanašamo na zdravo kožo, katero moramo zaščititi. V lekarnah lahko dobimo že pripravljena mazila in losjone.

27. PLEŠEC je plevel v pravem pomenu besede ter ga najdemo povsod po poljih, travnikih, vrtovih, ob cestah. Je do 30 cm visoka dve ali enoletna rastlina, ki vzklije jeseni. Takoj, ko sneg skopni, opazimo bleščeče, temno zelene listne rožice. ki jih sestavljajo tesno k tlom, pernato narezani listi. Steblo, ki nosi le nekaj suličastih listov, požene kasneje.
Neznatni, belkasti cvetovi sestavljajo rahel grozd vrh stebla, plodovi so luščki značilne srčaste oblike. Vsebuje holin, acetilholin, flavoglikozide, čreslovine,organske kisline, kalij, magnezij, vitamin C, provitamin A in drugo. Posebno priporočljiv je pri premočnih mesečnih krvavitvah, zlasti v meni in krvavitvah iz nosu.
Namočimo 1-2 žlički rastline v 1 skodelici vrele vode, pustimo 15 minut, pijemo 3-4 skodelice na dan med jedjo.
Tinkturo uporabljamo 20-40 kapljic, 2-3 krat na dan.

28. KAMILICA vsebuje eterično olje z azulenom, flavonoidi, terpeni, glikozidi, grenčine, kumarinske spojine. Nakopičene so v cvetnih koških, ki jih nabiramo predvsem junija in julija. Kamilice zavirajo učinkovanje bakterijskih strupov in so najbolj znano domače razkužilo. Uravnavajo menstruacijo, blažijo krče gladkega mišičja, poživljajo in pospešujejo prebavo ter obenem pomirjajo. Običajno pripravimo kamilice kot poparek. Za skodelico čaja vzamemo čajno žličko cvetnih glavic. Pijemo ga pri prebavnih motnjah in pri neredni in boleči menstruaciji, če je vzrok živčnost. Razdraženo kožo ali sluznice izpiramo z močnejšim
poparkom (eno žlico rož na skodelico), ki ga uporabljamo tudi za obkladke utrujenih oči.
Pri nahodu in vnetju sinusov vdihavamo kamilične pare. Zmešane z olivnim oljem pa lahko pomaga tudi ko nas bolijo ušesa.

29. SLEZENOVEC je enoletna ali tudi dvoletna rastlina in ima največkrat polegla, razrasla in do 40 cm visoka stebla, z dolgopecljatimi, srčastimi listi, ki so na obeh straneh dlakavi.
Dobimo ga ob poteh, plotovih in na grobljah in večkrat na kmečkih vrtovih in drugih obdelanih zemljiščih. Rastlina je bogata s sluzom, čreslovino in eteričnim oljem. Iz listov lahko pripravljamo sluznaste kašnate obkladke (kataplazme) za na vneta mesta, ki pri večkratnem obkladku kmalu minejo. Vneto črevo se dobro pozdravi z gorkim klistirjem iz listnega zavretka. Prevretek pripravimo iz pesti listov za en liter vode. Vremo 15 minut. Uporabljamo ga lahko za izpiranje pri vnetju oči, nožnice, žrela, pri kašlju bronhialnem katarju, hripavosti. S čajem iz enakih delov listov in korenine se hitro pozdravijo, vse griži podobne bolezni, želodčni in črevesni krči, pa tudi zastajanje vode oziroma boleče uriniranje.
Kaša iz slezenovčevih listov, kuhanih v olivnem olju, blaži in zdravi zmrzle roke in noge.
Pri trebušnem vnetju in pri zlati žili (hemoroidi) pripravimo poparek slezenovca iz 100 g listov na liter vode, pustimo namakati 20-30 minut, pijemo dva do tri kozarce na dan.

30. ČEŠMIN je do tri metre visok, močno razvejan grm. Lubje je sive, les pa izrazito rumene barve. Jajčasti listi imajo napiljen rob in rastejo v šopih iz kratkih poganjkov, ki poženejo izza večinoma tridelnih trnov. Rumeni cvetovi so združeni v viseče grozde. Plodovi so podolgovate, koralno rdeče jagode z dvema ali tremi semeni. Plodovi vsebujejo predvsem organske kisline, sladkor, pektin in vitamin C, drugi deli rastline pa alkaloid berberin in eterično olje. Uporabljamo ga proti okužbam in za rakonvalescente, za čiščenje krvi (zlata žila, krčne žile). Najučinkovitejši je, zaradi vitamina C, svež surov sok, ki ga iztisnemo iz jagod in deluje poživilno in osvežujoče ter je tudi lahko odvajalo. Iz jagod lahko naredimo tudi želeje, sirupe in marmelade. Če jih naberemo po prvih hudih mrazih in jih damo pod kis, jih lahko uporabljamo kot kaprovce.
Pripravimo poparek iz lubja, listov in jagod in sicer 20 g v ½ litru vode. Pijemo 3 kozarce na dan. Lahko pa uporabljamo kapljice in sicer 25-30 kapljic 3- krat na dan.
Potrebna je previdnost pri uporabi korenin češmina, saj je lahko prevelika količina tudi strupena. To je zaradi berberina, katerega pa uspešno uporabljajo v alternativni medicini.

31. MACESEN je zaradi hitre rasti v višino v mladih letih zelo vitek, zdebeli se pozneje.
Od vseh naših iglastih dreves izgublja samo macesen vsako leto iglice. Le-te so svetle, ploske, 2 do 3 cm dolge in so na kratkih poganjkih v šopih po 15 do 20 iglic. Uspeva najbolje v goratem svetu. Vsebuje terpentin, ki ima tudi do 35% eteričnega olja, smolne kisline, grenčico in nekaj jantarjeve kisline.
V lekarništvu poznajo benečanski terpin, moč katerega je v tem, da mehča, greje, čisti in plahni. Mešanica ½ do 2 g benečanskega terpentina in medu je dobro domače notranje zdravilo zoper bolečine v mehurju, zoper krvavitve in vnetja; odpravlja gliste in poganja na vodo. Zunanje je dober za vtiranje pri bolečih živcih; pri krvavečih ranah, gnojnih tvorih, lišajih, krastah in drugih kožnih boleznih uporabljajo terpentinov ovitek (volneno krpo pomočimo v krop, jo ožajmemo in navlažimo s terpentinom, ovitek čez pol ure odstranimo in ga nanesemo šele drugi dan).
Kapljice uporabljamo proti trakulji, pri sluzenju črevesja, pri driski, pri žolčnih kamnih in ledvičnih kolikah ter za pospeševanje mesečnega perila.

32. ALGE. Že nekaj let spremljamo neprijeten pojav alg na morski površini, za katere smo prepričani, da povzročajo samo škodo. Vendar ni tako. Alge bodo kmalu postale važen del naše vsakdanje diete.
Japonci že uporabljajo in gojijo več vrst in za različne namene. Vrsto nori jejo kot morsko
solato, kambu je priporočljiva pri pljučnih boleznih, arame, hiziki je dobra za čiščenje krvi.
V svojih raziskavah so odkrili tudi da alge uničujejo radioaktivne elemente, ki so v zraku.
Alge so brezcvetnice, živijo v nizkih vodah pritrjene na skale ali pa plavajo na površinah.
Poznamo zelene, rdeče in temne barve. Biološko je njihova sestava odvisna od prostora in časa, kjer so bile nabrane. Za vse alge lahko rečemo da so zbiratelji oligoelementov in mineralnih soli, kot so jod, magnezij, železo, kalij in drugi. Lahko počasi začnemo z njihovo uporabo in sicer da dodamo od 8 – 12 cm dolg trak alge ko kuhamo juho.

33. ČESEN je odličen razkuževalec črevesja in dihalnih poti, ker uniči bakterije v nekaj minutah, pospešuje apetit in nastajanje ter izločanje žolča. Pomaga tudi pri povišanem krvnem pritisku, proti poapnenju žil, pri revmatizmih, protinu. Uporabljamo ga tudi pri bradavicah, žuljih, kutjih očesih, garjah. Česen se priporoča surov vsako jutro. Proti trebušnim bakterijam se priporoča 3-4 stroke česna, katere zribamo v skodelico zavrete vode ali mleka. Pustimo namakati celo noč. Pijemo vsako jutro na tešče tri tedne. Proti garjam namažemo z mešanico narejeno in enega dela zmletega česna in dveh delov olivnega olja. Česen se ne priporoča bolnikom, ki imajo preveč želodčne kisline ali probleme s prebavili, mamicam, ki dojijo in bolnikom z težkimi pljučnimi obolenji.

34. ARTIČOKA. Rastlina, ki jo pridelujejo predvsem v sredozemlju, je bogata z vitamini A in B, encimi, manganom, fosforjem, železom in ogljikovimi hidrati, ki so pomembni pri sladkornih bolnikih. Kot jedilo je dobro prebavljiva, lahko se jè tudi surova, kot predjed z olivnim oljem.
Artičoka je tudi dober čistilec krvi, priporočljiva predvsem ob menjavi letnih časov in pospešuje izločanje sečnine, holesterola. Pomaga pri kongestiji (zgostitve krvi) in pri slabem delovanju jeter. Pri protinu in vnetju sklepov ter zastrupitvah in vnetju črevesja.
Ostanko vode, kjer smo kuhali artičoke je zelo bogata z minerali in jo lahko uporabljamo pri pripravi juh, rižot… Ker ima ta voda veliko koncentracijo soli, je ne priporočamo ljudem z revmo, protinom in vnetjem sečil.
Surova artičoka je priporočljiva pri kroničnih driskah, korenina artičoke je dober diuretik, pospešuje izločanje urina (skuhana z belim vinom).
Artičoke lahko pripravimo na veliko načinov, vendar najboljša ostane surova. Pomembno je poudariti, da pomaga pri delovanju žolča.
Pri naravnem zdravljenju se priporoča 25 – 30 kapljic pred jedjo trikrat na dan.

35. ROBIDA je trajnica s poleglimi, do tri metre dolgimi, dveletnimi, trnastimi stebli, ki se prepletajo med seboj ali pa preraščajo drugo grmičevje in sestavljajo pogosto neprehodno porast v gozdu.
Robida cvete od maja do junija, črn jagodast plod (robidnica) je sestavljen iz številnih majhnih koščičastih plodičev.
Vsebuje organske kisline, čreslovino, vitamin A in C. Uživamo predvsem sveže sadove ali pa marmelade in želeje.
Robida blaži črevesna vnetja, znižuje krvni sladkor, pospešuje presnovo, čisti kri in poživlja, pospešuje celjenje ran. Pri ostoporozi se priporoča 25 – 30 kapljic 3 – krat na dan ali enkrat dnevno 50 kapljic.
Iz sadežev pripravimo tudi dober liker. Zmečkanim robidnicam dodamo alkohol (95%) in vodo, da dobimo tekočino z 25% alkoholom. Po treh mesecih se tekočino precedi, doda sirup, da zmanjšamo alkohol na 20%. Priporoča se en kozarček v zimskem času. Liste robidnic imajo zelo rade tudi živali.

Češnje
Gradivo zbral Zoran Slejko

Rastline nas spremljajo

Rastlina je pripeljala naše prednike v našo deželo.
Ajdovo zrno
Davnim bogovom posvečene rastline.
Kurent
Ajda – Fagopyrum esculentum
Trta – Vitis vinifera
Kresne rastline – posvečene sončnemu bogu kresu.
Omej – preobjeda – Aconitum sp.
Dremota bela – Galium mollugo
Dremota rumena – Galium verum
Kresničje – Aruncus dioicus
Ivanščice – Leucanthemum ircutianum
Orlova praprot – Pteridium aquilinum
Hubadovec – Sambucus ebulus
Šentjanževka – Hypericum perforatum
Rožice svetega Ivana
Rastlina varuje zdravje ljudem in živini
Arnika – Arnica montana
Baldrijan – Valeriana officinalis
Črivec – Stellaria media
Kamilica – Chamomilla recutita
Kopriva – Utrica dioica
Osat – Cirsium arvense
Rman – Achillea millefolium
Srčna moč – Potentilla erecta
Tavžentroža – Centarium erythraea
Triglavska roža – Potentilla hitida
Trpotec – Plantago major
Žajbelj – Salvia officinalis
Slama
Seno
Rastlina prinaša srečo v ljubezni
Beli lokvanj – Nympheae alba
Bljuščec – Bryonia alba
Cepetec – Orchis sp.
Deveta srajčica – Gladiolus communis
Majaron – Majorana hortensis
Veliki koren – Inula helenium
Rastlina ohranjuje mladost in lepoto.
Bela lilija – Lilium candidum
Bršljan – Hedera elix
Krvavi mleček – Chelidonium majus
Bljušč – Tamus communis
Rastlina prinaša srečo in bogastvo.
Štiriperesna deteljica – Trifolium sp.
Rastlina prerokuje
Repa
Fižol
Rastlina napoveduje letino
Buča
Lan
Rastlina napoveduje vreme
Bodeča neža
Čebula
Rastlina pomaga priklicati dež
Vidino pero – Artemisia vulgaris
Zobnik – Bilisa Hyoscyanus tectorum
Rastlina varuje pred strelo in točo
Avbret – Artemisia abrotanum
Kopriva
Netresk
Oljka
Rastlina varuje pred čarovnicami, vragi, zmaji, uroki in drugimi zlimi silami
Česen
Mrežasti česen – Allium victorialis
Črni bezeg
Dobra misel
Druškivec – Dicranum undulatum
Glog
Komarček
Konoplja
Bedenica – narcisa
Metlika – navadni pelin
Očist – Stachys recta
Pušpan
Robidnice
Zelena
Zlati klobuk – Lilium martagon
Rastlina pomaga pri kupčijah
Vodna zlatica – Batrachium sp.
Materina dušica
Rastlina pomaga pri pobegu od vojakov
Krvavi mleček
Rastlina varuje pred tatovi, roparji in sleparji
Bela omela
Gladež
Rastlina pomaga do bogastva
Bela omela
Trobentica
Rastlina spremlja človeka na njegovi življenjski poti
Nagelj
Rožmarin


Zoran Slejko




KOPELN’CA na Vrhovlju



Vabimo Vas na

KOPELN’CO

S slovesno sv. mašo v cerkvi
Matere Božje na Vrhovlju,
15. aprila 2012 ob 11. uri


Sv. mašo bo daroval župnik Jože Ipavec
sodeloval bo cerkveni zbor Kojsko


Vabljeni na ogled razstave:

rožnih vencev
prave zakladnice Božjih skrivnosti,


zelo redke Slovenske zbirke
narodnih okraskov

na pirhih, prtih in kožuhih
v sliki in besedi


in briški Velikonočni pirhi.

 KAPELNIŠKA

                                                             (belonedeljski motiv iz Brd)

                                                      
                                                      Ste jo videli Brici, je šla mimo nas,
                                                  blestel se je v solncu njen žarni obraz?
                                                   Ste jo čútili Brici, nas rano budila je,
                                                       se v srca in duše živa prelila je?

                                                   Se zdaj na Vrhovlju je ona ustávila,
                                                        do bele nedelje čez Brda pojoč,
                                               še énkrat z Vrhovlja bo Brice pozdravila,
                                                  vrhoveljska, šmártenska Velika noč!

                                                      In romarji Brici v procesiji gredó
                                                       moleč litanije in tri roženkrance.
                                                    In rómarji Brici na Vrhovlje gredó,
                                                 čez briške gorice in šmártenske klance.

                                                        In romarji Brici veselo pojó,
                                                  saj nosijo v prtih pršut in gubance.


Raduj se, Vrhovlje, smo Brici ti zvesti,
                                                     na belo nedeljo, ko praznik je tvoj,
                                                    povej nam te stare in bajne povesti,
                                                  zapoj nam Vrhovlje, vstajenje zapoj!


In vsi že navdáhnjeni, velikonočni
                                                      pojedli pršut smo, gubance in krače.
                                                 Hej, zdaj še na Šmartno, veselo poskočni
                                                  pripojemo k Šmartencem še na kolače!

                                                     In ptička je bregarca z nami frlela,
                                                        nas videla je in tako je zapela:
                                                    Doklér se pretaka še sladka rebula,
                                                      se Brda ne bodo, ne bodo razsula!

                                                    Dokler še Vrhovlje in Šmartno stoji,
                                                    se Bric ne potresov, ne gromov boji!
                                                    Hej, Bric naj živi, naj živi, naj živi!


Fervidus
L. Zorzut






30 letnica smrti Nade Konjedic (1908 – 1981).

V sijaju Božje ljubezni:

Nada Konjedic se je rodila 20. maja 1908 v Plavah v znani in takrat premožni Konjedičevi družini. Ko ji je bilo komaj štiri leta, jo je napadla otroška paraliza, ki je bila takrat neozdravljiva bolezen. Tako je Nada ostala hroma vse življenje. V mladih letih je težko hodila, toda hodila je. Pozneje si je pomagala s palico. Po zadnji vojni je tako hodila tudi po Gorici. Končno so ji noge odpovedale, da je samo še sedela doma na širokem stolu za mizo. To je bil njen svet kakih 15 let. In vendar, kadar si prišel k njej ni nikoli govorila o svoji bolezni, temveč le o svojih načrtih, o svojem delu, o knjigah in o misijonih.
Kajti zelo se je zanimala za misijone. Imela je bogato zbirko poštnih znamk, lepo urejenih v albumih. »Ko bom umrla, naj gredo za misijone«, je ponavljala.
Po prvi vojni se je njena družina preselila v Ljubljano. Tam je študirala pri Uršulinkah. Poseben dar je imela za jezike. Koliko jih je znala? Pomagala si je v številnih, tudi latinščino je obvladala in dajala iz nje lekcije. Od modernih jezikov pa vse glavne: italijanščino, nemščino, francoščino, angleščino, srbohrvaščino, seveda poleg slovenščine. Prevajala je tudi ruske, poljske in češke avtorje, pa švedske in norveške. Svoje znanje jezikov je namreč uporabila predvsem za prevajanje v slovenščino. Začela je pri »Slovencu« v Ljubljani, kjer je dobila prvo zaposlitev. Ta dnevnik je prinesel več njenih prevodov v podlistkih. Najbolj se je ta njena dejavnost razmahnila v Gorici, ko je začela sodelovati pri »Tržaškem radiu«. Njen prvi prevod je z dne 15. aprila 1948, zadnji od 2. februarja 1977. Skupno je za tržaški radio pripravila in prevedla 153 dramskih del. Obsegajo dramsko ustvarjanje evropskih avtorjev iz novejše dobe (19. in 20 stol.). Ne vem, ali so na radiu imeli kako bolj plodovito prevajalko kot je bila Nada Konjedic.
V Ljubljani se je kljub svoji pohabljenosti, ali pa morda prav zato, vključila v vrste verskih organizacij, zlasti Katoliške akcije. Versko je bila globoko podkovana, saj je veliko brala in študirala. Njeno duhovno življenje je bilo bogato in je živela posebno iz Evharistije. Čeprav je težko hodila, je bila vsak dan pri sv. maši in obhajilu, dokler je mogla hoditi. Ko ni mogla več v cerkev, je vse storila, da je vsak dan prejemala sv. obhajilo na domu. Tudi mašo je imela na domu enkrat na teden po posebnem škofovem dovoljenju.
Bila je delavna kot mravlja. Ko je prišla v Gorico po zadnji vojni, je sprva bila tolmač pri zaveznikih, saj je dobro obvladala angleščino in italijanščino. Pozneje ni več dobila stalne zaposlitve. Zato se je preživljala s privatnimi lekcijami. Poučevala je lahko vse predmete, saj je bila povsod doma, razen v risanju in petju. Poučevanja ji ni zmanjkalo, ker je snov temeljito obvladala in jo znala dobro podajati. Njenih »učencev« je bilo v Gorici brez števila, ker so se študentje vrstili skozi vse leto. Med zadnjimi je bil njen »učenec« tudi goriški nadškof Pietro Cocolin, ki je pri njej izpopolnjeval znanje slovenščine. Pri tem je skrbela še za svojo mater, ki je pri njej živela do visoke starosti 95 let.
  Ob njeni smrti (umrla je na veliko noč 19. aprila 1981) je Zora Piščanc zapisala v Katoliškem glasu: »Bolezen ji je vzela zunanjo lepoto, zato pa je bila toliko lepša njena duša v sijaju božje ljubezni in junaškega prenašanja bolezni«. Vsi , ki smo pokojno Nado poznali, moramo pritrditi zgornjim besedam.

Pripravil Zoran Slejko