NOZNO

Pogled na Nozno z bližnjega hribčka.

 

To je daleč vidna hribovska vasica med Vrhom in kobilico na prevalu, ki se razširi v planotico Rovano. Na sosednjem hribčku je zaselek Britof s cerkvijo Sv. Petra in Pavla. Zložna cesta, ki je na srečo asfaltirana, se oddalji od glavne ceste Križada – Kožbana pri peternelu čez most pod Slavčami. Kmetski hrami so starejšega tipa, nekateri so opuščeni, zemlja je peščena in na njej dobro uspevajo trte (pretežno tokaj in rebula ) ter sadje (največ hruške in češnje), njiv je malo, saj je obdelane le petino zemlje. Ostalo zavzema gozd, kjer je precej kostanjev.

Pod naseljem je dvoje vzporednih dolin, ki ju namakata Kožbanjšček in Beljski potok. Ob njih sta do leta 1941 obratovala Pojavnikov in Kužinov mlin. V bližini je naravno brezno Rupa.

Cerkev Sv. Petra in Pavla se nahaja na hribu na levem bregu Belskega potoka, ki je naravno zavarovan s treh strani. Dostop je možen le z vzhoda, preko sedlastega platoja. V ljudskem izročilu je ohranjena pripoved o najdbah prstanov in obročkov pri kopanju grobih jam na pokopališču, kar daje misliti na staroslovansko grobišče na tem mestu.

 

Cerkev je podrobneje popisal Robert Červ.

Cerkev je situirana na osamelem griču, južno od vasi. Ograjena je s cerkveno ograjo, katera je nekoč zajemala tudi pokopališče. Cerkev je pravilno orientirana od zahoda proti vzhodu si sledijo ladja in prezbiterij. Zvonik je prislonjen ob južno stran zahodne stene. Zakristija pa v severno steno ladje in prezbiterja. Prezbiterij in gotski del ladje sta še krita s škrljami, medtem ko sta novejši del ladje in zakristija krita s korci. Pozno gotski prezbiterij je trostrano zaključen, opremljen je s šivalnimi robovi, spodaj teče prirezan talni zidec. V južni steni se odpira tipično gotsko zaključeno okno. Prav takšni okni se nahajata tudi v južni steni ladje, ki je za približno 40 cm širša od prezbiterija. Glavna fasada ladje je povsem enostavna, v centru je kamnit portal, ki je dekoriran. Zgoraj je nizek trikotniški zaključek. Ta del ladje je kasneje prizidan in višji od ostale ladje za 2m. Preprost zvonik je prislonjen ob južno steno zahodne stene ladje. Ldja ima v notranjosti zrcalni stolp, slavoločna stena, ki loči ladjo od prezbiterija ima potlačen šiljasti rob. Prezbiterij je ohranil zvezdasto rebrasti obok. Notranja oprema je nepomembna.

Zanimiva je razlagalna pripovedka, o nastanku imena "Nozno". Nekoč je stala stara cerkvica v kateri je bila jama. Otroci so se večkrat igrali na tem mestu ob jami. Nekoč jih je presenetil že star možakar, ki se je spustil v jamo in kopal tako dolgo, dokler ni našel zlat nož. Tako se je ta kraj imenuje Nozno.

V srednjem veku so imeli goriški grofje tu svoje fevde, ki so jih pozneje odprodali Čedajskim gospodom. Leta 1498 so dali v fevd tudi gradič, ki je nekdaj stal na vrhu pri Noznem. Še v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja so bili vsi vaščani kmetski koloni, na kar so se postopoma osamosvojili. V vasi je tudi spominska plošča, ki spominja, da sta tu bili od leta 1944 – 1945 partizanska tehnika in sodišče. Tu je bila tudi zasilna bolnišnica za lažje ranjence. Po zadnji vojni se je odselilo več družin na obalo.