To je hribovsko naselje v severnem
zatrepu Brd, pod Vrhoveljsko planino (653m), Nozemskim vrhom. Vanjo
se pride po stranski makadamski cesti Križada – Nozno – Vrhovlje
pri Kojskem.
Tu ni več živečih prebivalcev.
Popolnoma prazno naselje prepuščeno zobu časa.
Slapnik je bil ena izmed najbogatejših
vasi, katere začetki segajo daleč nazaj. To nam pričajo tudi
velike kmečke hiše z primitivnimi arhitektonskimi značilnostmi. Na
nekaterih hišah so še ostanki pisanih barv, tako da te spominjajo
na naša obmorska mesta, kjer je čutiti vpliv Benečanov.
- zapuščeno ognjišče v eni izmed hiš
- krušna peč poleg ognjišča
- izpahnjenci
- zidna omara
Gospodarsko poslopje in stanovanjska
hiša tvorita tloris v obliki črke U. Na sredi je majhno dvorišče,
ki ga s četrte strani obdaja zid. Pod obema stavbama je podhod,
skozi katerega vodi pot k naslednjim hišam. Stanovanjski del je
dvonadstropen. Ohranjene so barvne lunete. V nadstropje vodi zunanje
stopnišče. Ohranjeni so kamniti okviri oken in vrat.
Vas je dosegla visok standard predvsem
na račun vinogradov. Še več dobička pa je prinašal kostanj-
maroni. Kostanja niso pobirali po tleh, ampak so ga klatili, tako da
je ostal v gričah (ježicah). Tako je več časa ostal svež. Stari
Ludvik mi je pripovedoval, kako so prihajali trgovci iz Nemčije in
Italije; postavili so se na sredo vasi ter rekli: "Do sedmih
pobiramo"! Ljudje so se vrgli na delo, tako, da je bil pridelek
ob določeni uri že na poti. Gospodinja se je spomnila, da se je ta
kostanj v Italiji prodajal na poseben način, skuhan ter namočen v
čokolado. Maroni so kupovali v glavnem bogati ljudje, saj je veljal
za izbrano in drago jed.
Kmetje so imeli celo po šest volov. Takrat seje
obdelovalo vse ročno, tako da so bili voli pojem moči.Povprečni
kmetje so imeli le po enega vola, tako da so si morali med seboj
sposojati. Kdor je imel dva, pa je že bil na konju.
Vas ima še en
vzdevek "kotel", to pa zato, ker je podnebje tako, da trte
dozorijo prej kot v okoliških krajih.
Ljudje so povedali , da se spominjajo
kako je bila govorica Slapčencev malo drugačna. V njej so se čutili
beneški vplivi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar