„Nespametno ljudstvo, čemŭ-li tvoj stok?

   

Na delo! Ne nosi mi križemma rok!

  

  Povrni se sámo v prvótnost nazaj,

  

  in našlo povsodi prvotni boš raj!“

                            Sim. Gregorčič

500 letnica krilnega oltarja pri Sv. Križu vrh Kojskega

V nedeljo 19. Sept. 2015 smo bili vabljeni na slavje 500 letnice gotskega krilnega oltarja pri Sv. Križu v Kojskem. Prečudovito sončno vreme nas je spremljalo. Križev pot pri Sv. križu je bil prvo zbirno mesto. Romarji so prihajali iz furlanije, tržaške in  goriške pokrajine, veliko število briških romarjev, iz cele Slovenije, ter iz Francije, Avstrije in Hrvaške. Trije govorniki; duhovnik biljanske župnije g. Alojz Suban, duhovnik čepovanske župnije g. Adolf Šavelj in predstavnik kojščanske župnije g. Zoran Slejko so nas s pevci  peljali skozi križev pot vse tja do zadnje kapelice do cerkve Sv. križa. Ko smo prispeli na vrh nas je objel prijeten občutek. Množica ljudi je  valovala med briškimi brajdami z obrazov se je videlo, kako ljudje v tišini spremljajo pot križevega pota.

Pred vhodom nas je pričakal slavolok z napisom 1515 – 2015 in počasi smo vstopali do prireditvenega oltarja zunaj cerkve, kjer se je pripravljalo bogoslužje. Veter se je poigraval s prtom, ki je pokrival lep oltar zadnje večerje in liste Misala obračal kot da bi iskal pravo stran.

Uvodno besedo je podal domači župnik g. Jože Ipavec in povabil duhovnika Andreja Vovka  prof. zgodovine na Škofijski gimnaziji v Vipavi, da nam predstavi zgodovinski opis 500 letnih dogodkov, ki so zaznamovali dogajanja pri nas. Svet Križ, imenovan tudi Sveti Križ na Jézeru (je okrog njega več studencev), gotska cerkvica s trdnjavskim stolpom, nekdaj Tabor s petimi obrambnimi stolpi, trdnjavica proti Turkom in Benečanom, od katerih je le še eden ostal. Od srede XV. stoletja so začeli Turki redno napadati naše kraje. V tem času je nastopil Martin Luter, toda v Brdih niso kmetje bili dovzetni za novo vero, zato tudi ni kakih ostankov luteranstva. Narod je trpel pod vedno večjim bremenom, napadi, potresi, kuge, lakote, vojne posebno zadnjih I. in II. Svetovne vojne, ki sta bili uničujoči, pa vedno so ljudje zbrali dovolj poguma in se lotili popravila cerkve.

Nato je sledila sv. maša, ki jo je vodil upokojeni škof Metod Pirih z duhovniki:  g. Andrej Vovk, g. Jože Ipavec, g. Adolf Šavelj, g. Niko Rupnik in g. Alojz Suban, med mašo so sodelovali pevci kojščanske župnije.

G. škof nam je v pridigi predstavil pomen 500 letnih romanj  pri Sv. Križu. V cerkvi veliko govorimo o križu, še večkrat pa križ gledamo. Ob oltarju ali nad njim, na vsaki postaji križevega pota, na nagrobnikih na pokopališčih, ob poteh, kapelicah, križiščih in domovih pripet na verižico, na rožnem vencu in visi na stenah naših domov. Ker smo ga navajeni, ga ne opazimo več, ne slišimo besede o njem, čeprav hodimo mimo samih križev, ter se vsak dan pokrižamo. Svet danes boleha od pomanjkanja smisla za žrtev. Ali, kar je isto, za ljubezen, ki pozablja nase. Križ ostaja skrivnost. Nobeno razumsko razglabljanje ga ne bo  razložilo. Treba je preprosto tvegati in odpoved začeti živeti. Živeti za druge. Potem se nam bo brez možganskega napora razodelo, kako lepo je vzeti križ, pozabiti nase, odpovedati se sebi v korist drugim, sploh živeti tisto, čemur pravimo – ljubezen. To je najbolj osrečujoča zadeva – skozi gorečo grmado odpovedi. S križem na ramenih. Stopajoč za Jezusom. Sv. Križ je znamenje našega spreobrnjenja, dviganja k večnim vrednotam. Kako se ta skupni pohod mimo postaj križevega pota sklada z našim življenjem h končni postaji. Verski obredi, družba, nova spoznanja, veselo razpoloženje, to so okoliščine, ki so plemenitile duha in dvigale duhovno kulturo briškega človeka. Notranje pomirjen in duhovno okrepljen se je z novim upanjem veselo vračal med svoje brajde, v naravo, v življenje, z mnogimi križi napojeno, da bi zmagal.

Spomnil se je  vseh pokojnih, ki so skrbeli za to svetišče skozi stoletja , različnih težkih trenutkih, pomanjkanja, revščine in vojn, še živečih duhovnikov vključno z domačim župnikom Jožetom Ipavcem, »da sem ponosen na njihovo delo, ker to je res velika čast za našo koprsko škofijo«. Bog daj, da bi tudi današnji človek  v novih razmerah znal dvigniti pogled kvišku, da bi zaživela tudi kultura duha in tako plemenitila čutečo dušo, ki bi mogla z optimizmom gledati v bodočnost – v življenje.

Po končanem blagoslovu je škof še blagoslovil tri nove križe, ki se nahajajo zunaj cerkve ter vse obnovljene kapelice križevega pota, potem je sledilo darovanje ali ofer. Prijateljski stisk rok z g. škofom je dal vedeti, da smo brici hvaležni za njegov obisk in s podobico Sv. križa je vsak na svoj dom odnesel nekaj veličastnega.

Vsi sodelujoči smo bili povabljeni k domači briški kapljici in prigrizkom. Veselo in prijateljsko vzdušje se je nadaljevalo do poznih večernih ur, z obrazov si razbral, da so obiskovalci navdušeni in nikakor se nočejo od tega kraja posloviti, kot da te Sv. Križ noče izpustiti iz svojega objema.

Zoran Slejko

Kojsko 19. Sept. 2015