2. MARELICO
obdelujejo že iz starodavnosti. Poznamo jih več vrst in ker ne
zdrži mrzlega podnebja Srednje Evrope, raste predvsem v centralni in
južni Zahodni Evropi.
Poleg velike količine
vitamina A, marelica vsebuje tudi vitamine B, C in PP. med sladkorji
ima največ fruktoze in glukoze, bogata je tudi z mineralnimi solmi
in oligoelementi.
Zrela marelica je zelo
hranilna, lahka za prebavo. Pomaga proti slabokrvnosti, in pri obnovi
tkiv in živčevja ter zvišuje imunske sposobnosti. Sveži sadeži
delujejo proti driski in zapirajo, suhi sadeži imajo
odvajalni učinek, priporočljive so pri
lahkih depresijah, predvsem v začetku telesnih in itelektualnih
slabostih.
Primerne so pri živčnosti
in nespečnosti, pri slabem apetitu in pri okrevanjih.
Zelo priporočajo
marelico pri slabokrvnih otrocih in tistih, ki imajo probleme v rasti
ter starejšim ljudem z osteoporozo.
Marelico moramo vedno
jesti zrelo ali v obliki soka. Pri zunanji uporabi mareličen sok
tonificira kožo, posebno pri negi obraza. Za dnevno potrebo vitamina
A, lahko rečemo da 100 g marelic da 45 % dnevne potrebe.
3. GLOG je povprečno dva
do štiri metre visok grm s trnastimi izrastki, ki imajo
dolgopecljate, ovalno razdeljene liste. Raste v zmerno toplem pasu
približno do višine 1500 metrov. Najdemo ga po gmajnah in gozdnih
jasah, ob poteh in v živih mejah.
Cvetoči poganjki vsebujejo
flavonoide, amine, terpenske snovi, histamin in čreslovine, plodovi
pa precej C vitamina, provitamin A, sladkorje, pektin, čreslovine,
vinsko in citronsko kislino in tudi nekaj glikozidov. Nabiramo
cvetoče poganjke in zrele plodove.
Glog uravnava krvni pritisk in
poživlja delovanje srca. Priporoča se – pod zdravniškim nadzorom
– ljudem z oslabelo srčno mišico, pri nepravilnem in prehitrem
srčnem utripu in pri težavah v meni. Glog tudi pomirja in pomaga
pri nervozni nespečnosti.
Pripravimo poparek iz 1 čajne žličke
za skodelico vrele vode, pijemo 2 – 3 krat na dan. Lahko jemljemo
tudi kapljice in sicer 25 – 30 kapljic 2 – 3 krat na dan.
4.Značilnosti BELUŠE
veljajo tudi za vrsto ostrolistnega beluša.
Poznan je bil že antičnim romanom.
Najprej so ga nabirali kot divjo rastlino, kasneje pa so ga začeli
tudi gojiti. Uporablja se samo korenino. Vsebuje manit – asparagin,
ki je aminokislina in veliko količino kalijevih soli.
Je odličen diuretik – pospešuje
izločanje urina, deluje tudi pomirjevalno na delovanje srca, pomaga
pri ledvičnih problemih, vendar je prepovedan pri vnetjih ledvic.
Lahko ga uporabljamo kot prevretek: 50 g korenin na 1 l vode. Vremo
15 minut in pijemo 3 kozarce na dan pred jedjo. Beluše dobimo tudi v
sirupu petih rastlin skupaj z lobodiko, koromačem, peteršiljem in
drugim. Ta je zelo cenjena priprava, ki so jo uporabljali dolga
stoletja, ko niso poznali modernih diuretikov. Danes lahko
uporabljamo tudi že pripravljeno tinkturo: 25 – 30 kapljic pred
jedjo. Mlade poganjke (brsti) se veliko uporablja tudi v prehrani: za
omlete, rižote in druge vrste jedi.
5. SMREKA
je vitko drevo s piramidasto krošnjo, zraste do 50m visoko. Deblo
pokriva rdeče rjav lub. Iglice so krog in krog vejic. Smreka je
enodomna, ženski cvetovi so v socvetjih, ki se razvijejo v valjaste,
viseče storže. V gorskem svetu raste smreka prav do zgornje gozdne
meje.
Glavni sestavini sta smola in
terpentin. Terpentin vsebuje okoli 20% eteričnega olja in 70% čiste
smole, pa še bornilni acetat, limonen in drugo.
Iz mladih vršičkov pripravimo čaje,
ki pomagajo pri kašlju, katarju in gripoznih znakih, pri katarju
mehurja in za čiščenje krvi. Dober učinek ima pri spomladanski
utrujenosti, kadar nam primanjkuje vitamina C. Najboljše je
trpentinovo olje. To olje draži in če ga nanesemo na nepoškodovano
kožo zboljša njeno prekrvavljenost, vendar lahko povzroči tudi
vnetje in mehurje. Uporabljamo ga pri kroničnem mišičnem
revnatizmu, vnetju sklepov in kit in ne nazadnje pri kožnih
oteklinah, ki nastanejo zaradi zastoja, da bi splahnele.
Uporabljamo ga tudi za inhalacije, za
kopeli, kjer izboljša prekrvavljenost kože.
V ljudski medicini je bilo
prepričanje, da če nanašamo toplo smolo na trebuh pomaga ženam
proti sterilnosti, smola naj bi pomagala tudi proti krvavitvam, z njo
pomažemo vnete rane, da jih očisti vnetja.
6. ČEBULA je zelo cenjen
del prehrane že iz preteklosti, posebno za njen diuretični učinek,
ki je zelo močan.
Čebula je bogata s sladkorjem,
vitamini A, B, in C, mineralnimi solmi, med katerimi so natrij,
kalij, železo, žveplo, jod, kremen in drugi.
Na splošno je čebula dobro poživilo
za živčni sistem, jetra, ledvice. Je močan diuretik, antiseptik,
dobra je tudi proti okužbam. Posebno jo priporočajo pri problemih
zastajanja vode v telesu, pri vnetjih sečil in prostate, pri odvečni
teži in sladkornim bolnikom. Sveža čebula pomaga, če jo nanesemo
direktno na opekline, bradavice, mozolje, ozebline, za čebelje pike.
Kako jo pripravimo: čebulo namočimo za nekaj ur v olivnem olju, s
katerim potem obelimo zelenjavo, predjedi ali mineštre. Kot sezonsko
čistilo: namočimo 1 zmleto čebulo za nekaj ur v topli vodi, pijemo
vsako jutro na tešče z nekaj kapljic limonovega soka. Proti
črevesnim zajedalcem: namočimo za 6 dni 1 veliko čebulo narezano
na tanke kose v 1 litru belega vina.
Vsako jutro, ko vstanemo, popijemo 1
kozarec. Uporabljamo jo lahko tudi kot čistilno sredstvo:
odstranjuje madeže prstov na vratih in oknih, odstranjuje lesne
črve, čisti bakrene posode, torbe, itd.
7. SLIVA
vsebuje kar 80% vode, bogata je s sladkorjem, vitamini B, C in A.
vsebuje tudi železo, kalcij, fosfor in magnezij. Sveži sadež je
zelo energetičen, poživilen za živce, pospešuje izločanje urina
in deluje tudi kot odvajalno sredstvo. Posebej se priporoča ljudem,
ki imajo probleme slabokrvnosti in telesnih slabosti, predvsem je
učinkovita pri velikih umskih naporih. Sliva pomaga tudi kot dodatno
naravno zdravilo, pri zaprtju in zastrupitvah s hrano.
Priporočljivo je, da jih
jemo na prazen želodec in pred jedjo. Pri zaprtju jih jemo zjutraj
na tešče z rženovim kruhom. Ni priporočljiva v dietah sladkornih
bolnikov.
Suhe slive so
priporočljive pri hemoroidih ali zlati žili. S svojimi energetskimi
lastnostmi pomaga otrokom in drugim, ki se ukvarjajo s športom.
Uporabljamo jo pri dietah, kjer se svetuje malo mesa.
Star domači recept za
zaprtje: namakamo 10 suhih sliv 10 ur, nato jih kuhamo 10 minut brez
sladkorja, vmes dodamo sok 1 limone. Ta napitek pijemo vsako jutro na
tešče. Zraven ne pozabimo pred spanjem pojesti dve jabolki in čez
dan popiti večjo količino navadne vode.
Pri enakih problemih in
tudi proti glistavosti lahko uporabljamo tudi zvarek iz slivovih
listov.
Pri glistavosti pri
otrocih je učinkovit obliž, ki ga nanesemo na trebuh, sestavljen iz
svežih zmletih slivovih listov pomešanih s kisom.
8. JABOLKO
vsebuje veliko C in B ter A vitamina. Poleg tega vsebujejo plodovi,
odvisno od sorte, spremenljive količine celuloze, dekstroze in
trstnega sladkorja, jabolčno, citronsko in druge kisline, pektrin,
vrsto mineralnih snovi in čreslovo kislino. Težko je najti boljše
in naravnejše zdravilo za uravnavanje iztrebljanja pri zaprtju,
pomaga pa tudi pri driski.
Sveže nastrgano
jabolko pomaga tudi zoper črevesni katar in druge nalezljive
črevesne bolezni. Priporočljiva je za športnike, nosečnice,
sladkorne bolnike. Najbolj zdravilen je cel, neolupljen sad, ki
pomaga tudi kot belilo za zobe. Iz jabolk izdelujejo tudi zdravilen
jabolčni sok ali mošt. Pripravimo lahko tudi napitek iz dveh ali
treh razrezanih jabolk z olupkom v 1 l vode. Vremo četrt ure in
pijemo po želji. Dodamo lahko tudi košček likviricije (sladki
koren).
V primeru otalgije (bolečina v ušesu)
pomagajo obkladki pečene jabolke. Pri garjah zrežemo jabolko na
pol, očistimo sredino in damo vanjo malo žveplovega cveta.
Pritrdimo dva dela skupaj in damo v pečico. To zdrobljeno mešanico
nanesemo na obolela mesta.
Za duševno utrujene
ljudi ni boljšega zdravila, kot neolupljeno in na drobne koščke
razrezano jabolko katero prelijemo s pol litra zelo vroče vode,
pustimo stati 1 uro in nato osladimo z 2 do 3 čajnimi žličkami
medu. pečena jabolka z medom, če jih jemo topla, so dobra proti
hripavosti.
9. BRIN je
razvejan grm, ki lahko zraste tudi do 4 m visoko. Listi so igličasti
in bodičasti. Celotna rastlina ima značilen aromatičen vonj. Goreč
les in igličje razširjata balzamov duh.
Pri brinu je važno
predvsem eterično olje, katero blago žene na vodo in razkužuje
sečila. Pomaga tudi pri prehladu, ko draži prebavila za večje
izločanje prebavnih sokov. Uporabljamo ga lahko tudi za masaže
proti revmatizmom, ker draži kožo.
Priporočajo ga tudi
sladkornim bolnikom. Olje iz brinovega lesa lahko uporabljamo tudi za
zdravljenje kroničnih kožnih izpuščajev in luskavice. To olje je
smolasto, temne barve in gosto. Pri uporabi olja moramo biti zelo
pazljivi, ker draži ledvice in se lahko pojavi tudi krvavitev.
Pripravimo lahko čaj
iz brinovih jagod (20-30 g na 1 liter vode in pijemo 3 skodelice na
dan).
Za sladkorne bolnike
priporočajo kapsule, ki jih kupimo v lekarnah in uživamo 2 na dan
po jedi. Proti revmi lahko uporabljamo kapljice in sicer 25 kapljic
pred ali po obroku.
Priljubljeno domače
zdravilo so brinove jagode v žganju, zoper drisko, črevesne krče,
vodenico in pri prvih znamenjih gripe.
Za pripravo brinovega
vina pa potrebujemo 30 g jagod, 15 g vejic in 1 l belega vina.
Zmečkamo jagode in vejice in pustimo namakati 4 dni, nato dodamo 30
g sladkorja. En kozarček na dan nam bo pomagal za poživitev in
boljšo prebavo.
10. JAGODA
je do 15 cm visoka trajnica in ima kratko, črno rjavo koreniko, iz
katere rastejo dlakava stebla, ki nosijo cvetove in trokrpne svetlo
zelene liste. Iz korenike poženejo tudi živice, ki se zakoreninijo
in razvijejo v mlade rastline.
Vsebuje predvsem C
vitamin, estre, rudninske soli, beljakovinske snovi in ogljikove
hidrate; listi in korenika pa vsebujejo tudi čreslovine. Jagoda je
priporočljiva tudi za diabetike.
Sadež je hranilen,
bogat z minerali, pospešuje izločanje seča ter pomaga pri napadih
protina. Kot ljudsko zdravilo je znano, da pospešuje prebavo in krepi
ves organizem.
Naredimo preliv iz 30 g
korenin na liter vode, ki učinkuje rahlo zgoščujoče in je posebno
primerno pri driski, revmatičnih obolenjih, visokemu pritisku,
vnetjih sečil. Korenine povzročajo rdečenje blata in vode. Jagoda
lahko povzroči nekaterim ljudem tudi alergijo. Izvleček iz listov
in korenin je dober tudi pri ledvičnih boleznih, pripravimo ga iz
pesti listov na liter vode. Uporablja se tudi prevretek iz jagodovih
listov za čiščenje in pomiritev.
11. BOROVNICA,
njen sadež pa tudi listi, je zelo bogato naravno zdravilo. Je močan
antiseptik ter izboljšuje vid. Zelo se uporablja pri prebanih
motnjah, pri driskah, grižah ter pri motnjah krvnega obroka. Uživamo
lahko sveže sadeže, želeje, marmelade, ki so priporočljive
predvsem pri kroničnih driskah, ali prevretke; 1 žlico borovnic za
1 skodelico vode, vremo 5 minut, nato pustimo stati še 15 minut,
pijemo od 2–6 skodelic na dan. Pri izpiranju ustne votline ali za
obhladke (pri vnetju žrela, stomatitisu, slinovki, ekcemih, griži,
zlati žili) prevremo eno pest borovnic v 1 l vode dokler ne bo samo
pol tekočine.
V prodaji so tudi
kapljice ( za driske 20-25 kapljic 3-krat na dan pred jedjo) in
tablete (predvsem za izboljšanje vida). pri starostni sladkorni
bolezni se priporoča sok iz borovničevih listov.
12. POMARANČA
je bogata z vitamini C, B, P in karotinom. Je odličen zimski sadež,
saj nam dopolnjuje prehrano z vitamini. je zelo hranilna, pomaga
proti krvavitvam, pri gripah, slabokrvnosti. Uživati moramo sveže
sadeže in daleč od obrokov ter ne zvečer pred spanjem. Marmelade
so priporočljive pri problemih želodca, črevesja in jetrih.
Proti gripi: kozarec
pomarančnega soka (ali limonov) + 2 kocki sladkorja + kozarček ruma
zmešamo z vrelo vodo, kar popijemo pred spanjem.
Kot domači aperitiv:
namočimo lupine 6 pomaranč v ½ litra žganja in pustimo 15 dni.
Potem dolijemo 2 l vina in dodamo ½ kg sladkorja. Precedimo in
pustimo en teden. Priporočamo 1 kozarček pred jedjo.
13. OREH je
pomemben sadež v zimski prehrani. je zelo bogat z bakrom in cinkom,
vsebuje pa tudi kalij, magnezij, fosfor, žveplo, železo, kalcij in
vitamine A, B, C in P. Je zelo hranilen in kaloričen. Priporočljiv je
v vseh vegetarijanskih dietah, uživajo pa ga lahko tudi sladkorni
bolniki. Pomaga pri črevesni parazitozi (v obliki olja), dermatozi
in pri driskah. V zimskem času se priporoča 4-5 orehov na dan.
Uporabljajo se tudi orehovi listi predvsem kot poparki proti
glistavosti, za čiščenje in pri nizki količini sladkorja v krvi.
14. LEŠNIK je
med oljnatimi sadeži tisti, ki vsebuje največ maščobe in dušika.
Bogat je tudi s kalcijem, železom, fosforjem, magnezijem, kalijem,
bakrom in vitaminoma A in B. Je dober za čiščenje krvi in kot
sredstvo proti glistavosti. Priporočljiv je za vegetarjance in
sladkorne bolnike, posebno pa za mladoletnike, nosečnice, starejše
ljudi in športnike.
Priporoča se ena-dve
prgišči na dan posebno v zimskem času. Zdravilni učinek imajo
tudi listi predvsem za rane in razjede na nogah. V zeliščni
(alternativni) medici ga uporabljajo tudi pri problemih
arterioskleroze, kroničnem bronhitisu in pljučnem emfizemu.
Priporoča se 40-50 kapljic 2-3 na dan.
15. SVIŠČ
ali po domače tudi košutnik je izrazito gorska rastlina in ena med
najstarejšimi zdravilnimi zelišči. Glavna sestavina njenih zdravil
in učinkovin je grenčica.
Največ uporabljamo
košutnikovo korenino, ki je najboljša predvsem za želodec. Lahko
pripravimo čaj iz 30 g zdrobljene korenine in 1 l vode. Vremo 2
minuti, nato pa namakamo celo noč. Popijemo eno skodelico pred
jedjo. V lekarnah dobimo tudi kapljice (jemljemo 30-40 kapljic v malo
vode pred jedjo).
Zelo poznana sta tudi
košutnikovo žganje in košutnikovo vino, katerega pripravimo tako:
vzamemo 30 g korenine in 1 l belega vina in pustimo počivati 10 dni,
priporoča se en kozarček pred jedjo. Drugi recept je tudi: 65 g
korenine, 15 g pelina, 8 g pomarančne lupine in 2 l belega vina.
Pustimo 4 dni in precedimo. Priporoča se en kozarček pred jedjo.
16. HMELJ je
dvodomna ovijalka: iz njene korenine poganjajo vodoravno vstran
živice, ki se v svojih kolencih ukoreninjajo, odtod pa poganjajo
nova stebla. Po steblu so na dolgih, drobno dlakavih pecljih
razporejeni kakih 15 cm dolgi petkrpni listi srčastega dna.
Rumenkastozeleni cvetovi z enojnim cvetnim plaščkom so 8 do 9 mm
široki in jih spremljajo listi, ki narastejo in se odebele, ko pod
njimi dozore plodovi. Ovija se okoli dreves in grmov po vlažnih
gozdovih, živih mejah, ob rečnih bregovih in ob cestah.
Vsebuje smole grenke
hmeljske kisline, eterično olje in flavonoide. Uporabljamo ga lahko
kot pomirjevalo, ker uspava, zbuja tek, rahlo žene na vodo. Smola
učinkuje tudi kot fitoncid in rahlo razkužuje.
Pripravimo poparek iz
30 g hmeljevih storžkov na 1 liter vrele vode. Pustimo počivati 10
minut, popijemo eno skodelico pred glavnimi obroki. Priporočajo tudi
25-30 kapljic trikrat na dan pred jedjo.
17. SLEZ je
karakterističen po svojih puhasto dlakastih steblih in listih. Raste
na vlažnih prostorih, ki je posebno bogat s solmi in sicer od Azije
do Evrope, vse skozi do Baltskega morja.Vsebuje rastlinsko sluz,
betaina, asparagin, vseh vrst soli in enzime.
Uporabljamo ga proti vsem vrstam
vnetij, kjer koli se nahajajo. To je glavni učinek sleza.
Priporočljiv je tudi za ublažitev
kašlja, kot mehčalo ali za izločanje sluza.
Navaden slez pomaga pri vnetjih žrela,
ustne sluznice, jezika, pri trebušnih vnetjih prebavilnih organov in
pljuč. Pomaga tudi pri črevesnem katarju in pri vnetjih sečil. Pri
zunanji uporabi ga nanesemo na rane, pri zobobolu in za splakovanje
ustne votline in pri ginekoloških vnetjih.
Pripravimo poparek iz listov ali
cvetov, vzamemo večjo žličko listov za skodelico vode, prevremo 1
minuto in pustimo počivati drugih 10 minut. Popijemo 3 skodelice na
dan, daleč od glavnih obrokov. Pri zunanji uporabi prevremo pest
korenin za 1 l vode. Vremo 10 minut. Iz korenin in rož lahko
naredimo tudi obliž za rane in ognojke ali abcese.
18. MRTVA KOPRIVA je
podobna navadni koprivi in raste ob poteh, mejah, po nasipih in
zlasti v bližini hlevov. Poleg čreslovine, eteričnega olja, sluza,
sladkorja in glukozida, vsebuje rastlina še saponin. V prvi vrsti je
zelo dobro zdravilo za ženske težave, tako pri belem toku, nerednem
mesečnem perilu, zlasti pri slabih menstruacijskih krvavitvah.
Kopeli z mrtvo koprivo mehčajo tudi
tvore in akutne otekline. Vsa rastlina čisti kri, pospešuje sluzi,
preprečuje vnetja in deluje proti krčno. Lahko jo uporabljamo tudi
za pomladansko kuro za čiščenje krvi, pri ekcemih, škrofulozi,
kislem spahovanju in tiščanju v želodcu. Čajna kura zelo pomaga
pri katarjih dihalnih poti, bronhialnih katarjih, pljučnih boleznih
ter pri griži in podobnih boleznih.
Pripravimo čaj iz desertne žlice
rastline za eno skodelico vode, kar prevremo in pustimo 10 minut.
Pijemo 2 – 3 skodelice na dan med obroki. Kot kapljice lahko
jemljemo 25 – 30 kapljic trikrat na dan pred jedjo. Za kopeli pa
pripravimo pest suhe rastline na liter vode. Vremo 10 minut.
19. Značilnost KOPRIVE,
je, da ima na listih in steblu številne žgalne laske, ki vsebujejo
pekočo
snov in povzročajo znano pečenje. V
koprivah so velike količine mineralnih snovi (železa, magnezija,
natrija…). Za urejanje količine sladkorja v krvi delujejo važni
hormoni encim sekretin, čreslova kislina, škrob, galusova kislina
in A vitamin. Uporabljamo jo lahko kot čistilo za kri, zdravilo za
bolezni sečil, pri vnetju ledvic, vodenici, pri nastajanju peska v
ledvicah in seču, ledvičnih kamnih. Pospešuje iztrebljanje, odvaja
nakopičene nezaželene snovi, spodbuja presnovo, odpravlja
bledičnost in slabokrvnost in krepi odpornost proti revmatičnim in
protinskim boleznim, dobra je tudi proti prhljaju.
Napitek pripravimo iz 50 g listov ali
korenine in 1 l vode. Vremo 2-3 minute in pustimo namakati še 20
minut. Pijemo kolikor hočemo. Kapljice: jemljemo 25 kapljic trikrat
na dan pred jedjo. Veliko se uporablja tudi v vsakdanji prehrani,
dodajamo jo lahko v zelenjavne juhe, omlete, rižote ali solate.
20. ARNIKA raste v večjih
skupinah po hribovitih travnikih in pašnikih. Ker se vse bolj
zapušča obdelovanje kmetijskih površin je nevarnost, da izumrejo
rastline kot na primer arnika, ker le ta raste samo na očiščenih
površinah.
Zdravi udarnine, zmečkanine,
ozebline, krčne žile, revmatične bolečine. Vsebuje eterična olja
in flavone. Ne smemo je uživati pri notranjih problemih, ker so
lahko zelo nevarni.
Za zunanjo uporabo: dve žlici rož v
1 l vode. Vremo 5 minut in nanašamo še tople obkladke na obolela
mesta. Za grgranje in izpiranje ust: namakamo eno kavno žličko v 1
kozarec vode. Danes dobimo že pripravljene kreme in gele. V naravni
medicini so že od nekdaj uporabljali arniko namočeno v žganju,
včasih tudi kot nadomestek tobaka, če tega ni bilo.
Zelo priporočljiva tudi športnikom
pri različnih mišičnih krčih in podobno.
21. VRTNI OGNJIČ je zelo
aromatična rastlina s celimi ali redko nazobčenimi listi, lopataste
oblike. Cvetovi so zlato oranžne barve s koški širokimi 4 – 7
cm.
Uporabljamo predvsem sveže rože,
katere vsebujejo eterično olje, saponin, grenčine in karotenoide.
Mirijo krče in vnetja želodca, črevesja, žolčnega mehurja.
Pospeševali naj bi znojenje in mesečno čiščo. Mnogo bolj se
obnese zunanje, na koži in sluznicah:
zdravi na primer vnetje grla, pa tudi
gnojne kožne tvore in rane, ki se težko celijo. Poparek pripravimo
z eno žličko razrezanih cvetov in čašo vrele vode. Pustimo 10
minut in pijemo 1 čašo pred jedjo. Za zunanjo uporabo, za izpiranje
ust, grgranje: čajno žličko kapljic na pol čaše ali na čašo
tople vode. Za izpiranje tvorov, ran: čajno žličko kapljic ali
pest rož na pol ali na čašo vode, pustimo rahlo vreti deset minut
ter ohladimo. V prodaji so tudi geli in mazila. V ljudski medicini se
uporablja tudi pri bronhialnem katarju, dodamo pa ga lahko tudi
mešanim solatam.
22. NJIVSKA PRESLICA je do
30 cm visoka trajnica, raste po travnikih, njivah in vinogradih.
Vsebuje silicijevo kislino, glikozide,
saponine, falvonoide, grenčine, čreslovine in mineralne snovi.
Nakopičene so v zelenih poganjkih, ki jih nabiramo vse poletje.
Preslica pospešuje izločanje seča
pri vnetnih obolenjih sečnih organov, ustavlja krvavitve in
pospešuje celjenje ran. je tudi dobro sredstvo za nego in utrjevanje
zob. Telesu dovaja mineralne snovi. Lahko pripravimo svež sok in ga
pijemo 2 – 3 žličke na dan, pripravimo lahko tudi prevretek iz 50
– 100 g sveže rastline za liter vode, vremo 30 minut ali pa iz
suhe rastline 10 – 20 g na liter. Kapljic jemljemo od 20 do 40 –
50 kapljic dvakrat na dan.
23. LAPUH je do 30 cm
visoka trajnica. Iz razvejane korenike poženejo že konec februarja
z luskastimi listi porasla enostavna stebla, ki nosijo na vrhu en sam
cvetni košek. Zgornja stran listov je zelena, spodnja pa sivkasta,
ker je na gosto porasla s svilnatimi dlačicami.
Cvetovi so rumeni in cvete od februarja
do maja. Raste povsod po Evropi na vlažnih ilovnatih tleh, ob poteh
in potokih.
Vsebuje sluzi, čreslovine, smole,
glikozide, grenčine, organske kisline, rudninske snovi in vitamine A
in C, le ti so predvsem v listih. Nabiramo cvetne koške in mlade
liste. Prav mlade liste uporabljamo za pripravo kuhanih solat, prikuh
in spomladanskih zelenjavnih juh.
Lapuh v prehrani čisti kri in krepi
organizem. Poparek iz svežih cvetov pomaga pri spomladanskih
prehladih. pripravimo eno žlico cvetov na eno skodelico vrele vode.
Pustimo počivati 10 minut. Popijemo 3 – 4 skodelice na dan med
glavnimi obroki. Uporabljamo lahko tudi sirup in sicer 1 žlico do 6
krat na dan. Ne presegati priporočenih količin!
Uporabljamo prevretek iz ene pesti
listov na liter vode za kopeli nog. Proti bolečinam v trebuhu
vzamemo lapuhove liste in jih namaščene z maslom nanašamo direktno
na trebuh. Mešanice z nekaterimi drugimi rastlinami pomagajo pri
trdovratnem bronhitisu.
24. KOMARČEK vsebuje prav
kot plodovi njegovih sorodnic eterično olje, ki daje jedem prijeten
duh. Zaradi omenjenega eteričnega olja komarček draži črevesno
sluznico in s tem odganja vetrove iz črevesja, črevesne mišice se
ob tem sicer ne vznemirijo tako močno, da bi črevo močneje
odvajalo blato, vendar dovolj, da izžene pline, ki nastajajo ob
razkroju hrane. Razen tega preprečujejo komarčkovi plodovi nezdrava
črevesna vrenja. Čaj iz omenjenih plodičev učinkuje tudi proti
krčem prebavil in žene nekoliko na vodo. Ker se že eterična olja
v veliki meri izločajo oziroma izhlapevajo skozi dihala in po njih
diši naša sapa jih komarčkovo olje razkužuje. Pripravimo lahko
poparek iz dveh čajnih žličk sveže zdrobljenih poldov na čašo
vode 1 krat do 3 krat na dan eno čašo ali 25 – 30 kapljic 2 – 3
krat na dan po jedi.
25. KUMINA je dvoletnica z
peresasto deljenimi listi. Drugotni lističi – lističi lističev –
so igličasti. Iz vrha stebla in vejic poganjajo sestavljeni kobuli,
ki merijo 4 do 8 cm, sestavlja jih 8 – 10 kobulčkov. Rastlino
dobimo po travnikih, ob robovih poti in blizu bivališč. Vsebuje
eterično olje, katero odganja vetrove, miri krče prebavil, pomaga
občutljivemu želodcu, zbuja tek, pomaga pri mesečnem perilu.
Pripravimo poparek iz ene čajne
žličke zdrobljenih plodov na čašo vode: 3-krat do 5-krat na dan
eno čašo. Lahko pa uporabljamo kapljice in sicer 3-5-7 kapljic
večkrat na dan.
26. MLEČNIK je dobil
svoje ime zaradi rumenega mleka, ki se izcedi, če prelomimo steblo.
Dobimo ga med ostalim plevelom ali ob
zidovih hiš ali starih podrtijah. Cveti od prihoda lastovk do pozne
jeseni, ki te odletijo v tople kraje. Vsebuje več vrst alkaloidov,
katere uporabljamo kot zdravilo proti krčem, proti glistavosti, kot
odvajalo.
Pri zunanji uporabi pomaga pri kurjih
očesih, žuljih, bradavicah. pripravimo napitek iz 15 g suhih listov
v 1l vode. Namakamo 10 minut in pijemo po 3 skodelice na dan med
jedjo.
Kot tinkturo lahko uporabljamo 20-40
kapljic od 2-3krat na dan. Pripravimo si lahko tudi sok, kateri mora
biti svež in ga direktno nanesemo na žulje, kurja očesa ali
bradavice po 3-4krat na dan, paziti pa moramo da ne nanašamo na
zdravo kožo, katero moramo zaščititi. V lekarnah lahko dobimo že
pripravljena mazila in losjone.
27. PLEŠEC je plevel v
pravem pomenu besede ter ga najdemo povsod po poljih, travnikih,
vrtovih, ob cestah. Je do 30 cm visoka dve ali enoletna rastlina, ki
vzklije jeseni. Takoj, ko sneg skopni, opazimo bleščeče, temno
zelene listne rožice. ki jih sestavljajo tesno k tlom,
pernato narezani listi. Steblo, ki nosi le nekaj suličastih listov,
požene kasneje.
Neznatni, belkasti cvetovi sestavljajo
rahel grozd vrh stebla, plodovi so luščki značilne srčaste
oblike. Vsebuje holin, acetilholin, flavoglikozide,
čreslovine,organske kisline, kalij, magnezij, vitamin C, provitamin
A in drugo. Posebno priporočljiv je pri premočnih mesečnih
krvavitvah, zlasti v meni in krvavitvah iz nosu.
Namočimo 1-2 žlički rastline v 1
skodelici vrele vode, pustimo 15 minut, pijemo 3-4 skodelice na dan
med jedjo.
Tinkturo uporabljamo 20-40 kapljic,
2-3 krat na dan.
28. KAMILICA vsebuje
eterično olje z azulenom, flavonoidi, terpeni, glikozidi, grenčine,
kumarinske spojine. Nakopičene so v cvetnih koških, ki jih nabiramo
predvsem junija in julija. Kamilice zavirajo učinkovanje
bakterijskih strupov in so najbolj znano domače razkužilo.
Uravnavajo menstruacijo, blažijo krče gladkega mišičja,
poživljajo in pospešujejo prebavo ter obenem pomirjajo. Običajno
pripravimo kamilice kot poparek. Za skodelico čaja vzamemo čajno
žličko cvetnih glavic. Pijemo ga pri prebavnih motnjah in pri
neredni in boleči menstruaciji, če je vzrok živčnost. Razdraženo
kožo ali sluznice izpiramo z močnejšim
poparkom (eno žlico rož na
skodelico), ki ga uporabljamo tudi za obkladke utrujenih oči.
Pri nahodu in vnetju sinusov
vdihavamo kamilične pare. Zmešane z olivnim oljem pa lahko pomaga
tudi ko nas bolijo ušesa.
29. SLEZENOVEC je
enoletna ali tudi dvoletna rastlina in ima največkrat polegla,
razrasla in do 40 cm visoka stebla, z dolgopecljatimi, srčastimi
listi, ki so na obeh straneh dlakavi.
Dobimo ga ob poteh, plotovih in na
grobljah in večkrat na kmečkih vrtovih in drugih obdelanih
zemljiščih. Rastlina je bogata s sluzom, čreslovino in eteričnim
oljem. Iz listov lahko pripravljamo sluznaste kašnate obkladke
(kataplazme) za na vneta mesta, ki pri večkratnem obkladku kmalu
minejo. Vneto črevo se dobro pozdravi z gorkim klistirjem iz
listnega zavretka. Prevretek pripravimo iz pesti listov za en liter
vode. Vremo 15 minut. Uporabljamo ga lahko za izpiranje pri vnetju
oči, nožnice, žrela, pri kašlju bronhialnem katarju, hripavosti.
S čajem iz enakih delov listov in korenine se hitro pozdravijo, vse
griži podobne bolezni, želodčni in črevesni krči, pa tudi
zastajanje vode oziroma boleče uriniranje.
Kaša iz slezenovčevih listov,
kuhanih v olivnem olju, blaži in zdravi zmrzle roke in noge.
Pri trebušnem vnetju in pri zlati žili
(hemoroidi) pripravimo poparek slezenovca iz 100 g listov na liter
vode, pustimo namakati 20-30 minut, pijemo dva do tri kozarce na dan.
30. ČEŠMIN je do tri
metre visok, močno razvejan grm. Lubje je sive, les pa izrazito
rumene barve. Jajčasti listi imajo napiljen rob in rastejo v šopih
iz kratkih poganjkov, ki poženejo izza večinoma tridelnih trnov.
Rumeni cvetovi so združeni v viseče grozde. Plodovi so podolgovate,
koralno rdeče jagode z dvema ali tremi semeni. Plodovi vsebujejo
predvsem organske kisline, sladkor, pektin in vitamin C, drugi deli
rastline pa alkaloid berberin in eterično olje. Uporabljamo ga proti
okužbam in za rakonvalescente, za čiščenje krvi (zlata žila,
krčne žile). Najučinkovitejši je, zaradi vitamina C, svež surov
sok, ki ga iztisnemo iz jagod in deluje poživilno in osvežujoče
ter je tudi lahko odvajalo. Iz jagod lahko naredimo tudi želeje,
sirupe in marmelade. Če jih naberemo po prvih hudih mrazih in jih
damo pod kis, jih lahko uporabljamo kot kaprovce.
Pripravimo poparek iz lubja, listov
in jagod in sicer 20 g v ½ litru vode. Pijemo 3 kozarce na dan.
Lahko pa uporabljamo kapljice in sicer 25-30 kapljic 3- krat na dan.
Potrebna je previdnost pri uporabi
korenin češmina, saj je lahko prevelika količina tudi strupena. To
je zaradi berberina, katerega pa uspešno uporabljajo v alternativni
medicini.
31. MACESEN je zaradi
hitre rasti v višino v mladih letih zelo vitek, zdebeli se pozneje.
Od vseh naših iglastih dreves izgublja
samo macesen vsako leto iglice. Le-te so svetle, ploske, 2 do 3 cm
dolge in so na kratkih poganjkih v šopih po 15 do 20 iglic. Uspeva
najbolje v goratem svetu. Vsebuje terpentin, ki ima tudi do 35%
eteričnega olja, smolne kisline, grenčico in nekaj jantarjeve
kisline.
V lekarništvu poznajo benečanski
terpin, moč katerega je v tem, da mehča, greje, čisti in plahni.
Mešanica ½ do 2 g benečanskega terpentina in medu je dobro domače
notranje zdravilo zoper bolečine v mehurju, zoper krvavitve in
vnetja; odpravlja gliste in poganja na vodo. Zunanje je dober za
vtiranje pri bolečih živcih; pri krvavečih ranah, gnojnih tvorih,
lišajih, krastah in drugih kožnih boleznih uporabljajo terpentinov
ovitek (volneno krpo pomočimo v krop, jo ožajmemo in navlažimo s
terpentinom, ovitek čez pol ure odstranimo in ga nanesemo šele
drugi dan).
Kapljice uporabljamo proti trakulji,
pri sluzenju črevesja, pri driski, pri žolčnih kamnih in ledvičnih
kolikah ter za pospeševanje mesečnega perila.
32. ALGE. Že nekaj let
spremljamo neprijeten pojav alg na morski površini, za katere smo
prepričani, da povzročajo samo škodo. Vendar ni tako. Alge bodo
kmalu postale važen del naše vsakdanje diete.
Japonci že uporabljajo in gojijo več
vrst in za različne namene. Vrsto nori jejo kot morsko
solato, kambu je
priporočljiva pri pljučnih boleznih, arame, hiziki je
dobra za čiščenje krvi.
V svojih raziskavah so odkrili tudi da
alge uničujejo radioaktivne elemente, ki so v zraku.
Alge so brezcvetnice, živijo v
nizkih vodah pritrjene na skale ali pa plavajo na površinah.
Poznamo zelene, rdeče in temne barve.
Biološko je njihova sestava odvisna od prostora in časa, kjer so
bile nabrane. Za vse alge lahko rečemo da so zbiratelji
oligoelementov in mineralnih soli, kot so jod, magnezij, železo,
kalij in drugi. Lahko počasi začnemo z njihovo uporabo in sicer da
dodamo od 8 – 12 cm dolg trak alge ko kuhamo juho.
33. ČESEN je odličen
razkuževalec črevesja in dihalnih poti, ker uniči bakterije v
nekaj minutah, pospešuje apetit in nastajanje ter izločanje žolča.
Pomaga tudi pri povišanem krvnem pritisku, proti poapnenju žil, pri
revmatizmih, protinu. Uporabljamo ga tudi pri bradavicah, žuljih,
kutjih očesih, garjah. Česen se priporoča surov vsako jutro. Proti
trebušnim bakterijam se priporoča 3-4 stroke česna, katere zribamo
v skodelico zavrete vode ali mleka. Pustimo namakati celo noč.
Pijemo vsako jutro na tešče tri tedne. Proti garjam namažemo z
mešanico narejeno in enega dela zmletega česna in dveh delov
olivnega olja. Česen se ne priporoča bolnikom, ki imajo preveč
želodčne kisline ali probleme s prebavili, mamicam, ki dojijo in
bolnikom z težkimi pljučnimi obolenji.
34. ARTIČOKA. Rastlina,
ki jo pridelujejo predvsem v sredozemlju, je bogata z vitamini A in
B, encimi, manganom, fosforjem, železom in ogljikovimi hidrati, ki
so pomembni pri sladkornih bolnikih. Kot jedilo je dobro prebavljiva,
lahko se jè tudi surova, kot predjed z olivnim oljem.
Artičoka je tudi dober čistilec krvi,
priporočljiva predvsem ob menjavi letnih časov in pospešuje
izločanje sečnine, holesterola. Pomaga pri kongestiji (zgostitve
krvi) in pri slabem delovanju jeter. Pri protinu in vnetju sklepov
ter zastrupitvah in vnetju črevesja.
Ostanko vode, kjer smo kuhali
artičoke je zelo bogata z minerali in jo lahko uporabljamo pri
pripravi juh, rižot… Ker ima ta voda veliko koncentracijo soli, je
ne priporočamo ljudem z revmo, protinom in vnetjem sečil.
Surova artičoka je priporočljiva
pri kroničnih driskah, korenina artičoke je dober diuretik,
pospešuje izločanje urina (skuhana z belim vinom).
Artičoke lahko pripravimo na veliko
načinov, vendar najboljša ostane surova. Pomembno je poudariti, da
pomaga pri delovanju žolča.
Pri naravnem zdravljenju se priporoča
25 – 30 kapljic pred jedjo trikrat na dan.
35. ROBIDA je trajnica s
poleglimi, do tri metre dolgimi, dveletnimi, trnastimi stebli, ki se
prepletajo med seboj ali pa preraščajo drugo grmičevje in
sestavljajo pogosto neprehodno porast v gozdu.
